Pokopališče v Starem Logu (Altlag) pri Kočevju je eno izmed najbolj ohranjenih kočevarskih pokopališč. Ni zgolj kraj večnega počitka Staroložanov, temveč hkrati priča o dogodkih, ki so zaznamovali Stari Log z okolico kot tudi širšo Kočevsko regijo. Pokopališče je kot priča preteklosti in kraj srečevanja različnih spominov pomemben kraj za vzpostavitev dialoga in razumevanje skupne kulturne dediščine. Medvojna usoda vasi Stari Log Idilična z gozdom obdana vasica Stari Log je bila pred drugo svetovno vojno največja vas na Kočevskem. Tam so bili do druge svetovne vojne sedež občine, sedež župnije, šola, pokopališče, orožniška postaja, gostilne in trgovine. Vojna vihra tudi Staremu…
Premogovnik Kočevje: Burna kočevska rudarska zgodovina
Kočevska je znana po svojih naravnih bogastvih, zlasti prostranih, neokrnjenih gozdovih. V (ne tako davni) preteklosti pa je to območje bogatila še ena naravna dobrina, ki je pomembno zaznamovala življenje tukajšnjih ljudi – rjavi premog. Kočevje je eno tistih slovenskih mest, ki se lahko pohvali z bogato rudarsko tradicijo. Čeprav je kočevski premogovnik leta 1978 zaprl vrata, spomin na knapovsko zgodovino še ni zbledel. Upokojenih rudarjev je iz leta v…
Kočevski rudar Franc Volf: spomini na rudarsko življenje v Kočevju
Še živečih nekdanjih kočevskih rudarjev je žal iz leta v leto vse manj. Eden od tistih redkih upokojenih knapov, ki se še vedno z velikim veseljem in ponosom spominja svojih rudarskih let je Franc Volf iz Šalke vasi. Na delo v kočevski rudnik je prišel neposredno po zaključku služenja obveznega vojaškega roka leta 1968. V premogovniku je deloval tudi kot reševalec iz jame, v njem pa je ostal zaposlen vse…
130 let kočevske železnice
Otvoritev kočevske železnice »Hej, kako je pokalo včeraj po Dolenjskem, doli proti Kočevski zemlji! In prav je bilo tako. Saj takega narodno-gospodarskega praznika ne bo slavila izlepa tamošnja generacija, sedanja in prihodnja, kakoršen je bil včerajšnji dan, ko se je slovesno otvorila železna cesta /…/ Vesel dan bil je to za celo deželo kranjsko, a še posebno vesel za tiste kraje, katerim prinaša urni hlapon — to dal Bog in…
Kje vse živijo Kočevarji? – 1. del: Kočevarji v Clevelandu
Zlasti v poletnih mesecih lahko na kočevskih cestah opazimo vse več avtomobilov s tujimi registrskimi tablicami, včasih tudi kakšen avtobus. Poleg obiskovalcev, ki jih na Kočevsko privabi neokrnjena narava, so med njimi tudi taki, ki na Kočevskem iščejo svoje korenine. Kočevarji in potomci Kočevarjev obiskujejo vasi, kjer so živeli njihovi starši ali stari starši. Obiskujejo tudi arhive, da bi našli podatke o svojih prednikih. Izseljevanje s Kočevske Čeprav je zgodovino…
Nogomet na Kočevskem od začetkov do druge svetovne vojne
Nogomet je globalno daleč najbolj priljubljen in razširjen šport na svetu. Lahko bi celo rekli, da je edini šport, ki se poklicno ali ljubiteljsko množično igra prav na vseh celinah našega planeta. Praktično ni mesta, ki ne bi imelo vsaj enega nogometnega kluba, in tudi Kočevje pri tem seveda ni nikakršna izjema. Nogometni zgodovina in tradicija sta na Kočevskem izjemno bogati, saj začetki tukajšnjega organiziranega udejstvovanja v omenjeni športni panogi…
Ukradeno otroštvo: spomini na (po)vojni čas v Dragarski dolini in okoliških krajih
Na poti v Dragarsko dolino Ko sledim cesti južno od naselja Hrib – Loški Potok, me spremlja mirna zelena okolica, ki jo v jesenskem času poživljajo rdeči, toplo rjavi in oranžni odtenki. Mestni vrvež sem pustila daleč za seboj. Zdaj se peljem proti krajem, ki se žal ne morejo ponašati z visokim številom prebivalcev. Pot me vodi skozi gozdove in ko zagledam znana smerokaza, ki kažeta na cesto, ki se…
Planina (Stockendorf)
Razglednica Planine (Stockendorf), poslana 4. marca 1918 iz Planine v Vinico. Arhiv dr. Božidarja Flajšmana. Kočevski b(r)log / Gottscheerblog …
Pohištvo na Kočevskem v 19. in 20. stoletju
Moja terenska opažanja Leta 1985 sem se priselil v Kočevje in praktično takoj začel z raziskovalno-restavratorskim delom v tem okolju. Do danes sem si ogledal in raziskal nekaj sto kočevarskih domovanj in objektov, ki so se ohranili do današnjih dni. Od leta 1988 aktivno sodelujem kot restavrator, svetovalec, predavatelj, postavljalec razstav in kot nekdo, ki je uspel pridobiti mnogo predmetov za zbirke Pokrajinskega muzeja Kočevje, Muzeja Ribnica, Dolenjskega muzeja Novo…
Cerkev Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi
Cerkev Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju. Foto: Anja Moric.…
Božične navade in verovanja na Kočevskem
Veseli december je že v polnem razmahu. V mestih gorijo praznične luči, zavijamo darila za naše najdražje in pečemo sladke dobrote, da bi kar najlepše preživeli božične in novoletne praznike. Način kako praznujemo danes, se v marsičem razlikuje od praznovanja na Kočevskem (in drugod po Sloveniji) pred drugo svetovno vojno. Čas »svetih dvanajstih noči« – od božiča, pa do predvečera svetih treh kraljev – so spremljale različne šege in navade,…
Kočevarska tradicionalna noša
Oblačila na Kočevskem v 17. stoletju Prvi opis oblačilnih praks Kočevarjev najdemo v Valvasorjevi »Slavi vojvodine Kranjske« iz leta 1689. Ženske so nosile do gležnjev segajočo srajčno obleko in dolge brezrokavnike, moški pa srajce, platnene hlače, suknjič in črne klobuke s širokimi krajci. Oblačila so izdelovali iz lokalno izdelanih materialov, zlasti iz platna, volne in usnja. Avstrijska etnologinja Maria Lackner Kundegraber je menila, da so se v stari ženski praznični…
Georg Jurij Jonke – kočevski čebelar
»Čebelarska avtoriteta Kranjske«, »pisec enega temeljnih del slovenskega čebelarstva«, »učitelj čebelarjenja«, »rešitelj in dobrotnik«, »eden najbolj izobraženih Kočevarjev svojega časa«… To je le nekaj besednih zvez, s katerimi bi lahko opisali Georga Jurija Jonkeja – Kočevarja, ki bi ga zaradi njegovih dosežkov prav lahko postavili ob bok velikanom slovenskega čebelarstva npr. Antonu Janši in Petru Pavlu Glavarju. Življenje in delo Georg Jurij Jonke je bil rojen 17 aprila 1777 v…
Spomeniki padlim v prvi svetovni vojni na Kočevskem
Prva svetovna vojna, ali Velika vojna, je znana kot ena največjih tragedij v človeški zgodovini. Prizadela ni le držav oz. območij, kjer so se bitke neposredno odvijale, pač pa tudi t.i. kraje v zaledju. Mednje sodi tudi Kočevska. Ob zaukazani mobilizaciji, 26. julija 1914, se kot drugi prebivalci Avstro-ogrske monarhije tudi Kočevarji niso zavedali resnosti situacije. Gottscheer Kalender navaja, da so fantje in možje iz fare Mozelj na bojišča odhajali…
Jesen je kar vse moške vzela – kočevarski krošnjarji
»Kočevarji so bili krošnjarsko ljudstvo. Jesen je kar vse moške vzela. Odšli so v razna mesta – prav do Berlina. Mnogo so zaslužili in moram priznati, da je bila tedaj v Kočevju – zlasti v mestu samem – resnična blaginja. Po krčmah si dobil najboljše prigrizke, kakor jih tudi Ljubljana ni nudila.« je v knjigi Leta mojega popotovanja zapisal Fran Saleški Finžgar. Vsako leto so se s trebuhom za kruhom…