Prve objave kočevarskih ljudskih pesmi
Kočevska je zaradi svoje odročnosti in zanimivega narečja – kočevarščine, pri raziskovalcih in zbirateljih ljudskega izročila začela zbujati pozornost v 19. stoletju. Prvi je pesmi v kočevarskem narečju leta 1823 zapisal in objavil ribniški graščak, Jožef Rudež, sledili pa so mu drugi slovensko in nemško govoreči izobraženci. Pesmi, ki so jih zbrali med obiski kočevskih vasi, so objavljali v različnih časopisih.
Hauffnova zbirka kočevarskih ljudskih pesmi
Prvi, ki se je zbiranja kočevarskih ljudskih pesmi lotil sistematično, je bil v Ljubljani rojeni profesor germanistike na Nemški univerzi v Pragi, dr. Adolf Hauffen. S pomočjo lokalnih zbirateljev, ki so zanj zapisovali pesmi na terenu, je leta 1895 izdal obsežno pesmarico kočevarskih ljudskih pesmi. Pospremil jo je s poglavji o geografiji, zgodovini in etnoloških značilnostih Kočevske.
Hauffnova knjiga Nemški jezikovni otok na Kočevskem. Zgodovina in narečje, življenjske razmere, šege in navade, pripovedke, pravljice in pesmi je prva sistematična etnološka študija območja Kočevske. Kasneje je celo postala model za preučevanje nemško govorečih manjšin v srednji in vzhodni Evropi.
Adolf Hauffen je za raziskovanje Kočevske navdušil tudi druge raziskovalce, med njimi Hansa Tschinkla, avtorja prvega slovarja kočevarskega narečja (1908) in Wilhelma Tschinkla, ki je 1931 izdal zbirko pripovedi z naslovom Kočevarska folklora.
Hauffnova zbirka obsega 168 pesmi in otroških rim z obsežnimi avtorjevimi komentarji.
Ozadje nastanka Hauffnove zbirke
Na Hauffnovo odločitev, da začne preučevati kočevarske ljudske pesmi, je vplival t. i. romantični nacionalizem – gibanje, ki je zaznamovalo jezikoslovje, folkloristiko in etnologijo v srednji in vzhodni Evropi od srede 19. stoletja dalje. Pod vplivom podobe o »nemških jezikovnih otokih« so nemški znanstveniki, med njimi tudi Hauffen, v nemško govorečih skupnostih po Evropi iskali ostanke starodavnih nemških prvin. Novejše študije kažejo, da je koncept »jezikovnih otokov« neustrezen, saj so bila območja, ki so jih obravnavali, tudi Kočevska, tradicionalno večkulturna oz. večjezična.
Pesemsko izročilo Kočevske: znanstveno-kritična izdaja Hauffnove knjige v slovenskem jeziku
Ljudske pesmi Kočevske so bile pred letom 2024 na Slovenskem obravnavane zgolj fragmentarno predvsem s strani Franceta Marolta in dr. Zmage Kumer. V okviru raziskovalnega projekta Teža preteklosti: dediščina večkulturnih območij – primer Kočevske pa smo na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU pripravili obširno študijo doslej spregledanega izročila, v okviru katerega smo prevedli tudi Hauffnovo knjigo.
Z izdajo knjige Pesemsko izročilo Kočevske je skoraj 130 let po izidu etnografske študije in zbirke kočevarskih pesmi Adolfa Hauffna zakladnica pesemskega izročila območja širše Kočevske, zapisana večinoma v kočevarskem narečju, dostopna tudi v slovenskem jeziku.
Poleg prevoda knjige Nemški jezikovni otok na Kočevskem delo vsebuje tudi Hauffnov dodatek iz leta 1896, v katerem je objavil pesmi in informacije, ki jih je prejel po izidu svoje knjige. Sledi devet znanstvenokritičnih študij sedmih avtorjev, Petra Lozoviuka, Anje Moric (tudi urednica knjige), Marije Klobčar, Marjetke Golež Kaučič, Zmage Kumer, Saše Babič in Helene Ložar-Podlogar, ki kočevarsko pesemsko izročilo obravnavajo iz etnološkega, folklorističnega in zgodovinskega vidika. Osredinjajo se na zbirko kočevarskih ljudskih pesmi, ki je bila temeljni del Hauffnove monografije, a hkrati podajajo tudi širše kritične premisleke.
Knjiga je hkrati prvi prevod celotne zbirke ljudskih pesmi iz kateregakoli tujega jezika v slovenščino.
Knjiga Pesemsko izročilo Kočevske je bila prvič predstavljena 17. Decembra 2024 v Atriju ZRC, v Ljubljani. Posnetek prireditve, ki jo je vodila Marjana Grčman, je dostopen tukaj.
Spletna različica knjige Pesemsko izročilo Kočevske je dostopna tukaj.
Prejšnje objave povezane z vsebino monografije Pesemsko izročilo kočevske: Odsev plemiškega sveta v kočevarskem pesemskem izročilu, Balada o detomorilki: Slovenske in kočevarske različice.
Ni komentarjev