Prve objave kočevarskih ljudskih pesmi Kočevska je zaradi svoje odročnosti in zanimivega narečja – kočevarščine, pri raziskovalcih in zbirateljih ljudskega izročila začela zbujati pozornost v 19. stoletju. Prvi je pesmi v kočevarskem narečju leta 1823 zapisal in objavil ribniški graščak, Jožef Rudež, sledili pa so mu drugi slovensko in nemško govoreči izobraženci. Pesmi, ki so jih zbrali med obiski kočevskih vasi, so objavljali v različnih časopisih. Hauffnova zbirka kočevarskih ljudskih…
Dediščina Kultura Vasi
Topli Vrh (Untertaplwerch) – nekdanja kočevarska vas pod okriljem sv. Petra in Pavla
Vas Topli Vrh Ko se danes iz Črmošnjic po asfaltni cesti vzpenjamo proti smučišču Gače ali še naprej v notranjost prostranega gozda, lahko le slutimo, da gremo skozi eno izmed večjih nekdanjih kočevarskih vasi na tem delu Kočevskega roga. To je Topli Vrh, ki leži na prisojni legi hriba Topli vrh. Na tem vrhu je že v prazgodovini bilo gradišče oziroma višinsko naselje, ki je nadzorovalo cestno povezavo v dolini.…
Ni komentarjev
Dediščina Kultura Obrti
Železarna na Dvoru: zgodba o uspehu (in propadu) Auerspergove železolivarne
Prva zamisel o ustanovitvi železarne na Dvoru sega v leto 1763, ko je knez Heinrich Auersperg prvič zaprosil za koncesijo. Zaradi nasprotovanja lastnikov drugih železarn na Kranjskem, ki so se bali konkurence, mu ni uspelo pridobiti dovoljenja za gradnjo. To je po dolgih 31 letih uspelo šele njegovemu sinu, kočevskemu knezu Wilhelmu Auerspergu. Vzroki za ustanovitev železarne na Dvoru so bili podjetnost družine Auersperg, ki je bila lastnica obsežnih zemljišč…
Ni komentarjev
Dediščina Kultura
Balada o detomorilki: Slovenske in kočevarske različice
Motiv nezakonske matere, ki umori ali zavrže svojega otroka in je za to kaznovana, je znan v ljudskem pesemskem izročilu skoraj po vsej Evropi, tudi v Sloveniji. Motiv je v slovenskem ljudskem izročilu uporabljen v štirih baladnih obrazcih. V prvem je nezakonska mati, ki premišljeno stori zločin, da bi se lahko omožila kot deviška nevesta. Ko se na poročni dan pojavi njeno zavrženo dete in jo obtoži zločina, se ne spokori,…
Ni komentarjev
Dediščina Kultura
Odsev plemiškega sveta v kočevarskem pesemskem izročilu
Kočevarski par (Balthasar Hacquet 1778)…
Ni komentarjev
Dediščina Kultura
Kaj dela Micika v püngradi na Kočevskem? – Pesmi Prekmurcev na Kočevskem
O večkulturnosti območja širše Kočevske bi lahko razmišljali kot o eni sami prepleteni »kulturi« oz. skupnosti. Tam namreč živijo ljudje, priseljeni iz vseh vetrov in je kulturna raznolikost sestavni del vsakdana. Prihajanja in odhajanja so del tega prostora skozi stoletja. Seveda so del vsakega prostora, vendar je na Kočevskem to še posebej izrazito. Prav zato se zdi še toliko bolj nenavadno, da nas kakšen drobec v ustnem izročilu, zabeleženem na…
Ni komentarjev
Dediščina Zgodovina
Pokopališče v Starem Logu
Pokopališče v Starem Logu (Altlag) pri Kočevju je eno izmed najbolj ohranjenih kočevarskih pokopališč. Ni zgolj kraj večnega počitka Staroložanov, temveč hkrati priča o dogodkih, ki so zaznamovali Stari Log z okolico kot tudi širšo Kočevsko regijo. Pokopališče je kot priča preteklosti in kraj srečevanja različnih spominov pomemben kraj za vzpostavitev dialoga in razumevanje skupne kulturne dediščine. Medvojna usoda vasi Stari Log Idilična z gozdom obdana vasica Stari Log je bila pred drugo svetovno vojno največja vas na Kočevskem. Tam so bili do druge svetovne vojne sedež občine, sedež župnije, šola, pokopališče, orožniška postaja, gostilne in trgovine. Vojna vihra tudi Staremu…
Ni komentarjev
Dediščina Zgodovina
Premogovnik Kočevje: Burna kočevska rudarska zgodovina
Kočevska je znana po svojih naravnih bogastvih, zlasti prostranih, neokrnjenih gozdovih. V (ne tako davni) preteklosti pa je to območje bogatila še ena naravna dobrina, ki je pomembno zaznamovala življenje tukajšnjih ljudi – rjavi premog. Kočevje je eno tistih slovenskih mest, ki se lahko pohvali z bogato rudarsko tradicijo. Čeprav je kočevski premogovnik leta 1978 zaprl vrata, spomin na knapovsko zgodovino še ni zbledel. Upokojenih rudarjev je iz leta v…
Ni komentarjev
Dediščina Kultura Turizem
Sprehod po vasi Občice (koč. Khrapflern)
»Ali ni, če gledamo intimno, tudi najskromnejše bivališče lepo?« S podobnimi mislimi kakor francoski filozof Gaston Bachelard (1884-1962), ki je odnosu do občutenja hiš in prostorov namenil delo Poetika prostora, sem se tudi sama sprehodila po vasi Občice. To gručasto naselje ob t. i. Partizanski magistrali, sedem kilometrov oddaljeno od Dolenskih Toplic, svoji majhnosti nakljub obiskovalcu ponudi vpogled v pestro »zbirko« redke ohranjane stavbne dediščine. Občice skozi čas Ime kraja Občice naj…
Ni komentarjev
Dediščina Zgodovina
Kočevski rudar Franc Volf: spomini na rudarsko življenje v Kočevju
Še živečih nekdanjih kočevskih rudarjev je žal iz leta v leto vse manj. Eden od tistih redkih upokojenih knapov, ki se še vedno z velikim veseljem in ponosom spominja svojih rudarskih let je Franc Volf iz Šalke vasi. Na delo v kočevski rudnik je prišel neposredno po zaključku služenja obveznega vojaškega roka leta 1968. V premogovniku je deloval tudi kot reševalec iz jame, v njem pa je ostal zaposlen vse…
Ni komentarjev
Dediščina Dogodki Kočevarske skupnosti Turizem
Študentski projekt za ureditev etnološke zbirke Kočevarjev v Občicah
Društvo Kočevarjev – staroselcev Ob glavni cesti, ki vodi skozi vas Občice v občini Dolenjske Toplice, stoji obnovljena stara domačija modre barve. V njej ima od leta 1998 svoje prostore Društvo Kočevarjev – staroselcev. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1992 in skrbi za promocijo in ohranjanja kočevarske kulture ter kulturne dediščine. Glavne dejavnosti Društva so usmerjene v delovanje folklorne skupine, izdajo časopisa Bakh – Pot, poučevanje nemščine in kočevarščine ter…
Ni komentarjev
Dediščina Zgodovina
130 let kočevske železnice
Otvoritev kočevske železnice »Hej, kako je pokalo včeraj po Dolenjskem, doli proti Kočevski zemlji! In prav je bilo tako. Saj takega narodno-gospodarskega praznika ne bo slavila izlepa tamošnja generacija, sedanja in prihodnja, kakoršen je bil včerajšnji dan, ko se je slovesno otvorila železna cesta /…/ Vesel dan bil je to za celo deželo kranjsko, a še posebno vesel za tiste kraje, katerim prinaša urni hlapon — to dal Bog in…
Ni komentarjev