Otvoritev kočevske železnice
»Hej, kako je pokalo včeraj po Dolenjskem, doli proti Kočevski zemlji! In prav je bilo tako. Saj takega narodno-gospodarskega praznika ne bo slavila izlepa tamošnja generacija, sedanja in prihodnja, kakoršen je bil včerajšnji dan, ko se je slovesno otvorila železna cesta /…/ Vesel dan bil je to za celo deželo kranjsko, a še posebno vesel za tiste kraje, katerim prinaša urni hlapon — to dal Bog in sreča slovenska! — boljšo prihodnjost, kakor jo bo prinašal čez leto osorej tudi drugemu še širnejemu ozemlju naše domovine.«
Tako vzneseno je 28. septembra 1893 v članku z naslovom Otvoritev Dolenjskih železnic ob slovesnem odprtju proge Ljubljana–Kočevje zapisal časopis Slovenski narod.
Letošnje leto, septembra 2023, bo od vzpostavitve železniškega prometa minilo 130 let. Nekaj desetletij pred tem je Carl Ritter von Ghega, inženir, ki je med drugim vodil načrtovanje južne železnice od Dunaja prek Ljubljane do Trsta (graditi so jo začeli leta 1839), na Slovenskem pa je morda bolj znan po med drugo svetovno vojno porušenem borovniškem viaduktu, zapisal: »Z železnico izginjajo razdalje, železnica pospešuje materialne interese, krepi in razširja kulturo.«
»Urni hlapon« je pripeljal in odpeljal …
Kočevska železnica je prav gotovo prinesla spremembe. Po eni strani je pospešila gospodarski razvoj v panogah kot so premogovništvo, lesna industrija, tudi trgovinska dejavnost, po drugi strani pa je na Kočevsko pripeljala različne izobražence, nova znanja in ideje. Ljudem je odprla okno v svet, pospešila pretok informacij in zmanjšala razdalje med posameznimi kraji. A vendar železne kače niso vsi sprejeli z veseljem. Predvsem obcestnim, furmanskim gostilnam in furmanom (prevoznikom z vozovi) je prinesla upad dobička.
V obdobjih gospodarskih kriz so vlaki potnike vozili tudi v evropska pristaniška mesta, od koder so s trebuhom za kruhom odhajali zlasti v Ameriko. Prelomno leto kočevske zgodovine, leto 1941, je bilo prav tako povezano z vlakom. In sicer so bili kočevski Nemci, ki so optirali za preselitev, predhodno rasno pregledani prav na vlaku na železniški postaji v Kočevju. Kar 135 vlakovnih kompozicij pa jih je v zimi 1941/42 odpeljalo v nemški rajh oz. na preselitveno območje v Posavju in Obsotelju.
Kočevska železnica: od ideje do izgradnje
Po dokončanju južne železnice, leta 1857, so se začele pojavljati zamisli o železniških povezavah na Dolenjsko. 1869 so bili pripravljeni prvi načrti za izgradnjo nove proge Ljubljana–Novo mesto, ki je predvidevala tudi povezavo s Kočevjem. A pot do uresničitve je trajala skoraj 30 let. Trboveljska premogokopna družba je leta 1886 kupila rudnik rjavega premoga v Kočevju in postala glavni pobudnik izgradnje proge med Ljubljano in Kočevjem. Pritegnila sta ji tudi poslanec državnega zbora Fran Šuklje in baron Josef Schwegel, kar je zadevo spravilo z mrtve točke in 1. junija 1892 so stekla prva gradbena dela.
Prvi vlak je po 76,1 km dolgi progi v Kočevje pripeljal 27. julija 1893, čemur so sledili komisijski pregledi proge, čez dva meseca pa tudi uradna otvoritev.
Kočevska železnica – njena ukinitev in obnova
Potniški vlaki so bili na relaciji Ljubljana–Kočevje zaradi upada števila potnikov ukinjeni po letu 1971, predvsem na račun (tedaj) časovno ekonomičnejšega avtomobilskega prometa po Dolenjski cesti Ljubljana–Kočevje. Obnova proge se je začela leta 2008 in zaključila 2020. Iz Ljubljane v Kočevje med tednom vozi 11 vlakov, med vikendi 3 (nedelja) oz. 4 (sobota), v obratni smeri pa 13, med vikendi 4.
Podvoz na Trato oz. »tunelček«
V sklop železniške arhitekture sodijo tudi nadvozi in podvozi. Prebivalcem Kočevja je znan obokan železniški podvoz na Trato, ki ga imenujejo Tunel. Kamniti lepotec še iz časa izgradnje kočevske proge je meščanom omogočal varno prehajanje železniških tirov in dostop do travnikov in njiv na drugi strani. Ob prenovi železniške proge leta 2016 so strokovnjaki in zainteresirana javnost po daljši polemiki vendarle dosegli ohranitev »tunelčka«.
Puščanje propadanju: Originalni železničarska kurilnica in okretnica
Trenutno pa slabo kaže nič manj pomembnim preostalim železničarskim objektom v Kočevju. V sklopu železniške postaje Kočevje sta ohranjeni prvotna železničarska kurilnica in okretnica, zgrajeni leta 1893. Kurilnica, v kateri je prostor za dve lokomotivi, je kasetno grajena, fasada pa je obita z deskami. Pred kurilnico je okretnica za lokomotive s premerom 14,65 m in nosilnostjo 80 ton. Kljub temu, da gre v primeru kočevske železničarske kurilnice in okretnice za tehniško dediščino, ki jo na Slovenskem danes težko najdemo in bi bila njena ohranitev izjemnega pomena, je Zavod za varstvo kulturne dediščine RS stopnjo nujnosti njene ohranitve leta 2022 zmanjšal zgolj na »priporočeno«.
Ob pomanjkanju prepoznavanja pomena tovrstne dediščine s strani lastnika – Slovenskih železnic in lokalne skupnosti v Kočevju, bo objekt, kljub temu, da bi bila za njegovo osnovno vzdrževanje potrebna zgolj osnovna finančna sredstva, slej ko prej propadel. Kočevska in Republika Slovenija bosta izgubili še en spomenik tehniške in železničarske dediščine, občina Kočevje pa tudi priložnost za zanimiv turistični produkt. Na Kočevskem bi namreč lahko »po starem« še kdaj obrnil muzejski vlak, eden tistih, ki so ga leta 1893 tako slavnostno sprejeli prebivalci krajev ob progi Ljubljana–Kočevje.
Viri:
– Register kulturne dediščine RS: https://geohub.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=d6641ae60c0c47e9b027319f4f0f73
– Brate, Tadej in Ivan Kordiš. 1993. 100 let kočevske železnice: 1893–1993. Kočevje: Muzej.
– Fajfar, Simona. 2016. Kamnita dragotina je v nemilosti pri kočevski občini. Delo: https://old.delo.si/kultura/razno/kamnita-dragotina-je-v-nemilosti-pri-kocevski-obcini.html
– Kočevska proga. 2020. Ljubljana: Direkcija RS za infrastrukturo.
– Rustja, Karel. 2015. 120 let kočevske železnice. Kočevje: Pokrajinski muzej.
Kje vse danes živijo kočevarske skupnosti? Prispevek o Kočevarjih v Clevelandu najdete tukaj, o Kočevarjih v New Yorku pa tukaj.
Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina Nemščina
Ni komentarjev