Odsev plemiškega sveta v kočevarskem pesemskem izročilu 

V kočevarskem pesemskem izročilu, leta 1895 objavljenem v zbirki Nemški jezikovni otok na Kočevskem. Zgodovina in narečje, življenjske razmere, šege in navade, pripovedke, pravljice in pesmi (Die deutsche Sprachinsel Gottschee. Geschichte und Mundart, Lebensverhältnisse, Sitten und Gebräuche, Sagen, Märchen und Lieder) Adolfa Hauffna, so posebno poudarjene pripovedne pesmi, torej pesmi z zgodbo. 

Pogosto izražajo dogajanje v plemiškem okolju, kar je razvidno iz družbenega položaja glavnih oseb, njihovih ravnanj, družbenih norm, ki so veljale med plemstvom, ali pa iz okolja, v katerem se zgodbe dogajajo. V njih nastopajo na primer zgodbe, ki se nanašajo na odhajanja mož v vojsko ali na njihova vračanja, pri čemer je poudarjena vloga viteza, branilca dežele. Pesem Marjetica, v Hauffnovi zbirki objavljena pod št. 71, pa to dokazuje z omembo koničastih čevljev, saj so bili koničasti čevlji izrazit srednjeveški znak prestiža. Navedba koničastih oziroma kljunastih čevljev hkrati kaže na to, da je pesem nastala v času pred preselitvijo naseljencev na Kočevsko. 

Odsev plemiškega sveta v pesmi Dekle in plemičev sin

Življenje višjega družbenega sloja dokazujejo tudi pesmi z opisi vsakdanjosti družbenih skupin, ki so plemstvu to življenje omogočale. V pesmi Dekle in plemičev sin, v Hauffnovi zbirki objavljeni pod št. 78, se ob tem neposredno izrisujejo nekatere poteze, ki se od vsakdanjosti življenja Kočevarjev v novem okolju zelo razlikujejo. Iz pesmi je namreč razvidno bogastvo okolja, iz katerega izhajata fant in dekle: fant je plemiški sin, bogat pa je tudi dekletov oče dekleta, ki se poigra z mladim plemičem. Pod seboj ima namreč številne gozdne in poljske delavce; delo med njimi je diferencirano, kar kaže na moč gospostva, iz katerega dekle izhaja. Pesem pa ne izraža le pripadnosti glavnih protagonistov višjemu družbenemu sloju, temveč navaja tudi opravilo, ki je na Slovenskem potekalo drugače kot v kočevarski pesmi: v pesmi seno grabijo moški, ne ženske, kot je bila splošna navada na Slovenskem. Slovenščina zato izraza za moškega, ki grabi seno, sploh nima; pozna namreč samo izraz grabljice. 

Pisani čevlji

Dobrine izrazitega prestiža pa poleg pripovednih vsebujejo tudi nekatere obredne pesmi, na primer pesem Lepi Andrej (Hauffen, št. 119), v kateri je sejem iz prvotnega okolja, povezan s prestižno ponudbo, nadomestil ljubljanski sejem. Še izraziteje je pripadnost najvišjemu družbenemu sloju izražena v obredni pesmi Nevestino slovo (Hauffen, št. 106), s katero se je nevesta poslovila od domačih: pesem med drugim vsebuje dvostišje z navedbo dela nevestine oprave, pisanih čevljev. Pisani čevlji so bili namreč lahko samo čevlji iz brokata, kar izraža najvišji družbeni položaj. 

Od kod odsev plemiškega sveta?

Tematika življenja v višjih družbenih krogih pa ne bi zbujala pozornosti, če bi se skladala z življenjskimi razmerami Kočevarjev: ti so v novem okolju živeli v skromnih razmerah, poleg tega v okolici, razen gradu Fridrihštajn ter mestnega dvorca, ni bilo niti enega plemiškega podeželskega posestva. Poljanski grad in grad Kostel sta bila izven območja kočevarskih vasi. Okolje, v katerem so živeli kočevski naseljenci, tako ni omogočalo neposrednega opazovanja življenja grajske gospode. Tudi zgodba o prepovedani ljubezni med Veroniko Deseniško in Friderikom Celjskim, povezana z gradom Fridrihštajn, ni prišla v kočevarsko izročilo. 

Kočevski naseljenci so namreč živeli v zelo zaprti skupnosti. Ženske v preteklih stoletjih niso hodile iz svojih ubožnih hribovskih vasi in so ohranjale ljudsko bogastvo, saj jim je v času ločenosti od mož nudilo pomembno tolažbo. Ohranjale pa so predvsem izročilo, ki so ga Kočevarji prinesli s seboj. Tudi romanja, ki so se jih Kočevarji udeleževali, so spremljale nabožne in legendne, ne pa druge pripovedne  ali obredne pesmi. 

Pesemska dediščina kot priča o priseljevanju iz Frankovske in Turingije?

Pesmi Kočevarjev so torej izraz blagostanja v spominu ohranjenega časa, ki jim je v novem okolju pomagal preživeti. Ta ugotovitev je odprla pomemben vidik obravnav kočevarskega izročila, iskanje razlage zanj pa je vodilo v vnovični premislek prvotnega okolja Kočevarjev in razlogov za priselitev na Kočevsko. Ta premislek je odkril nove zgodovinske povezave z gospodarsko in družbeno pomembnim okoljem Frankovske in Turingije, ob vnovičnem pretresu veljavnosti zapisa škofa Hrena pa osvetlil tudi razloge za priselitev Kočevarjev v novo okolje. Ti razlogi poudarjajo pomen časti in zvestobe in bodo skupaj z obširno analizo in novimi spoznanji vključeni v eno od študij, ki jih bo prinesel slovenski prevod Hauffnovega dela. Knjiga Pesemsko izročilo Kočevske bo izšla novembra 2024 pri Založbi ZRC.

Viri:

• Hauffen, Adolf. 1895. Die deutsche Sprachinsel Gottschee. Geschichte und Mundart, Lebensverhältnisse, Sitten und Gebräuche, Sagen, Märchen und Lieder. Graz: K. k. Universitäts-Buchdrückerei und Verlags-Buchhandlung ‘Styria’.
• Knific, Bojan. 2020. Obutvena dediščina na Slovenskem: O škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalih. Tržič: Tržiški muzej.
• Lackner-Kundegraber, Marija. 1995. Etnografske posebnosti v nekdanjem Kočevskem nemškem jezikovnem otoku. Kronika 43/3: 76–84.
• Marolt, France. 1939. Slovenske prvine v kočevski ljudski pesmi. V: Kočevski zbornik. Razprave o Kočevski in njenih ljudeh. Ljubljana: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 179–320.
• Stopar, Ivan. 1986. Gradovi na Slovenskem. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Članek Odsev plemiškega sveta v kočevarskem pesemskem izročilu je nastal v okviru projekta Teža preteklosti. Dediščina večkulturnega območja: primer Kočevske, ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.

Prejšnja objava: Kaj dela Micika v püngradi na Kočevskem? – Pesmi Prekmurcev na Kočevskem.

Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina Nemščina