Kultura Umetnost Zgodovina

Cerkev Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi

Stara Cerkev (nemško Mitterdorf) je eno najstarejših naselij in prvo krščansko središče na Kočevskem. Poseljena je bila še pred prihodom nemško govorečih kolonistov v 30. letih 14. stoletja. Vas je ime dobila po najstarejši cerkvi na Kočevskem, zgrajeni pred letom 1339.

Legenda, ki jo je zapisal zbiralec kočevarskega pripovednega izročila, Wilhelm Tschinkel, pravi, da so vaščani Stare Cerkve in Slovenske vasi cerkev sprva nameravali sezidati na gričku med obema vasema, vendar se je kamenje, ki so ga tja prinesli, vsako jutro čudežno znašlo na mestu sedanje cerkve. Prepričani so bili, da kamenje prestavljajo angeli, zato so se vdali in cerkev sezidali na sedanjem mestu. 

Cerkev Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi, januar 2021. Foto: Anja Moric.
Cerkev Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi, januar 2021. Foto: Anja Moric.

Prva cerkev

Prvotna cerkev je bila je nizka gotska stavba s šestimi oltarji. Daleč naokoli je bila poznana kot božjepotna cerkev, saj so jo vsako leto obiskovale množice romarjev, zlasti ob Velikem šmarnu 15. avgusta. Valvasor jo je v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689 imenoval »Unserer Lieben Frau zu Altkirchen« (naša draga gospa v Stari cerkvi), urbar iz leta 1574 pa »Liebfrauenkirche zu Mitterdorf« (cerkev ljube gospe v Stari Cerkvi). Cerkev je do leta 1788 sodila pod ribniško župnijo, nato pa je postala samostojna župnija. 

Notranjost zvonika. Cerkev Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi. Foto: Anja Moric.
Notranjost cerkvenega zvonika. Foto: Anja Moric.

Druga cerkev

Stara cerkvena stavba je sčasoma zaradi naraščanja števila prebivalcev postala premajhna, zato so jo, kot je leta 1822 poročal župnik Martin Rankel, razširili z dvema stranskima prostoroma, od koder pa se ni videlo na oltar, zato so ljudje med mašo večinoma klepetali. Cerkev so leta 1818 podrli in v zgolj petih mesecih, brez ustreznega načrtovanja in strokovnega vodstva, zgradili drugo. Od prvotne cerkve je ostal le zvonik. Tako zgrajene stavbe niso mogli dolgo uporabljati. Leta 1848 je bila že tako močno poškodovana, da so se med vsako nevihto bali, da se bo podrl zvonik, na vernike pa so včasih med mašo padali kosi ometa. 

Tretja – sedanja cerkev

Leta 1853 so cerkev podrli in po načrtih furlanskega arhitekta Silvestra Venchiaruttija začeli graditi tretjo, to je sedanjo cerkev Marijinega vnebovzetja. Blagoslovljena je bila 12. oktobra 1855, posvetil pa jo je knezoškof Anton Alojzij Wolf 21. junija 1857. 

Petelin, ki krasi vrh križa na zvoniku cerkve Marijinega vnebovzetja. Med obnovo 2021 je bil nadomeščen z repliko. Foto: Anja Moric.
Petelin, ki krasi vrh križa na zvoniku cerkve Marijinega vnebovzetja. Med obnovo 2021 je bil nadomeščen z repliko. Foto: Anja Moric.

Freska Marijino vnebovzetje

Ob vstopu v cerkev pogled pritegne predvsem freska Marijino vnebovzetje na zadnji steni prezbiterija nad glavnim oltarjem. Leta 1854 jo je naslikal Domenico Fabris iz Osoppa v Furlaniji. Freska prikazuje Marijo, ki se v spremstvu angelov dviga v nebo k Bogu Očetu. Ob njem sta angela, ki držita krono in žezlo. Ob grobnici zbrani apostoli upirajo poglede v nebo. Na loku nad fresko je v nemščini zapisano: »Gegrűsset seist du Kőnigin Mutter der Barmehrzigkeit« (Pozdravljena bodi Kraljica Mati usmiljenja). Fresko je leta 2020 obnovil restavratorski center pod vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS.

Freska Marijino vnebovzetje po restavratorskem posegu leta 2020. Foto: Anja Moric.
Freska Marijino vnebovzetje po restavratorskem posegu leta 2020. Foto: Anja Moric.

Nemški napisi spominjajo na nekdanje prebivalce

V notranjosti cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi najdemo še več nemških napisov, ki pričajo o nekdanji večjezičnosti na Kočevskem, npr. na slavoloku (napis: »Gelobt sei Jesus und Maria«) in pod barvnimi vitražnimi okni ter slikami križevega pota iz leta 1938. V nemščini je zapisano tudi posvetilo žrtvam prve svetovne vojne, na spominski tabli, pritrjeni na zunanjo severno steno zvonika. Cerkev Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi je ena redkih cerkva na Kočevskem, ki v povojni ideološki vihri ni bila porušena. V njej so dom našli celo nekateri kipi in slike iz odstranjenih okoliških cerkva. 

Nemška napisa na notranjih arkadah cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi. Pogled s kora. Foto: Anja Moric.
Nemška napisa na notranjih arkadah cerkve Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi. Pogled s kora. Foto: Anja Moric.

Skrivnosten mali zvon

Zvonik cerkve Marijinega vnebovzetja varuje do danes nerazvozlano zagonetko. Gre za skrivnostni latinski napis na malem bronastem zvonu, s katerim se je zaman ukvarjalo več strokovnjakov in ki verjetno pravi: »Iuve Maria Consolatrix, Regina sanctorum« (Pomagaj Marija tolažnica, kraljica vseh svetnikov). Zvon tehta zgolj 33 kg in naj bi bil najstarejši na Kočevskem. Nekateri menijo, da so ga v 14. stoletju prinesli nemški kolonisti, a je bolj verjetno, da je bil ulit v 16. stoletju. Žalostna pesem zvončka – navčka – se je že v cerkveni stavbi iz leta 1818 oglasila vsakič, ko je v fari preminilo otroško življenje.

Danes so poleg navčka, ki le še nemo molči, v zvoniku še trije železni zvonovi. Uliti so bili leta 1922 v Jesenicah. Ton C tehta 1990 kg, ton E 980 kg, ton G pa 712 kg.

Zvonček (navček) je nekoč zvonil ob smrti otroka, danes pa ne bije več. Foto: Anja Moric.
Zvonček, navček, je nekoč zvonil ob smrti otroka, danes pa ne bije več. Foto: Anja Moric.

Viri:
– Gottscheer Zeitung
– Gottscheer Kalender
– Eppich, Josef. 1930. Kirchen- und Pfarrgründungen im Gottscheer Gebiete; Josef Erker, ur. Jubiläums-Festbuch der Gottscheer 600-Jahresfeier: aus Anlaß des 600-jährigen Bestandes des Gottscheer Landes, str. 47–67. Gottschee: Festausschuss der Gottscheer 600-Jahrfeier.
– Resman, Blaž in Seražin, Helena. 2010. Umetnostna topografija Slovenije: Upravna enota Kočevje: Občine Kočevje, Kostel in Osilnica. Ljubljana: Založba ZRC.
– Rus, Jože. 1939. Jedro kočevskega vprašanja; Janko Mačkovšek, ur. Kočevski zbornik: razprave o Kočevski in njenih ljudeh. str. 131–173, Ljubljana: Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda.
– Simonič, Ivan. 1939. Zgodovina kočevskega ozemlja; ur. Janko Mačkovšek, ur. Kočevski zbornik: razprave o Kočevski in njenih ljudeh, str. 45–130, Ljubljana: Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda.
– Zupan, Gojko, Ferenc, Mitja in M. Dolinar, France. 1993. Cerkve na Kočevskem nekoč in danes. Kočevje: Župnija in Muzej.

Vas zanima kulturno udejstvovanje Kočevarjev – staroselcev? Preberite našo prejšnjo objavo, v kateri Urška Kop piše o začetkih Kočevarske folklorne skupine Društva Kočevarjev – staroselcev.

Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina Nemščina

Ni komentarjev

Odgovori

Discover more from Kočevski b(r)log / Gottscheer blog

Subscribe now to keep reading and get access to the full archive.

Continue reading