Ko sem brskala po spominih, sem spoznala, od kod izvira moje zanimanje in predanost za kočevarski jezik – Kočevarščino – ter zgodovino Kočevarjev. V bistvu me spremlja že od malih nog. Starši so me vzgajali v duhu starih običajev ter spominjali na življenje prednikov. Spomini so zelo topli in res bi si želela, da bi moji otroci imeli enake možnosti.
Otroške učne urice v Društvu Kočevarjev – staroselcev
Vas Občice (kočevarsko: Kropflarn, nemško: Krapflern) je živela z Društvom Kočevarjev – staroselcev. V društvu sem se imela možnost aktivno spoznati s Kočevarščino in Nemščino, saj ga je obiskovalo veliko tuje govorečih skupin ter posameznikov. Če sem hotela razumeti, kaj govorijo, sem se morala učiti nemško in Kočevarsko. Gospe Maridi Tscherne in Andreja Retelj sta za nas, otroke, pripravljali različne otroške poučne animacije in tečaje Kočevarščine ter Nemščine.
Otroci smo zelo radi prihajali na delavnice, saj doma takih možnosti za ustvarjanje ni bilo. Program jezikovnih delavnic je bil zelo pester in pogosto organiziran, kar je zelo pomembno za učenje in ohranjanje jezika. Vse počitnice smo praktično preživeli v Društvu Kočevarjev – staroselcev. Spominjam se belega društvenega kombija, ki je otroke pobiral po okoliških vaseh, ter nas vozil na učne urice v društvo. To pa ni bilo vse. S kombijem smo se odpeljali tudi na počitnice v Kočevje in Celovec na tečaj Nemščine, ki je pomenil prelomnico v mojem življenju, saj od takrat zelo rada govorim nemško. Zelo je pomembno, da otrok preživi nekaj časa sam v tuje govorečem okolju. Vem, da je bilo za vse to za društvo zelo velik finančni zalogaj, za kar sta bila zaslužna gospa Doris Debenjak in gospod August Gril.
Ker je v društvo zahajalo veliko število otrok, smo se poimenovali »Gottscheer Jugendgruppe« oz. Kočevarska otroška skupina. Zborček je pod vodstvom gospe Maridi Tscherne pel kočevarske pesmi. Tisti čas smo veliko nastopali doma in v tujini. Vsak nastop nam je prinesel nove izkušnje ter dogodivščine. Menim, da je bilo v tistih časih več denarja namenjenega za financiranje kulture in jezika. Vendar je prav zaradi denarja prišlo do razprtij in dosmrtnih zamer. Žalostno je, da se je zgodba odvila navzdol. Življenje v Društvu Kočevarjev – staroselcev je pojemalo oziroma je kar naenkrat ugasnilo. Delo v društvu se je koncentriralo le še na peščico tujih ljudi.
Začetki Kočevarske folklorne skupine
Otroška druščina, ki je dolga leta zahajala v društvo, je odrastla. Postali smo možje in žene. Prevzeli smo skrb za družino. Vzgoja otrok je postala naša glavna naloga v življenju. Kot starš si odgovoren da otroku predaš kulturno dediščino, ki si jo sam doživel. Od vsakega posameznika je odvisno, kako se bo pri tem potrudil.
Začetki v Turističnem društvu Pod Srebotnikom
V meni se je porodila ideja, da bi prek plesa bolj nazorno oz. bolj živo predstavili identiteto Kočevarjev. Ustanovila sem Turistično društvo Pod Srebotnikom. Sprva sem se osredotočila na prireditve v domačem kraju, kot so kresovanje, ličkarija, Miklavževanje, pustna povorka, praznovanje ob dnevu žena in božični pohod z baklami. Kasneje sem se osredotočila na raziskovanje kočevarskih običajev ter praznovanj, kmečkih opravil ter plesnega izročila Kočevarjev. Začetki so bili zelo težki, saj sem izhajala zgolj iz ideje, brez Kočevarskih noš, brez denarja in brez skupine ljudi, ki bi v kočevarski ples verjela. A z močno voljo in vlaganjem svojega časa, je ideja čez čas postala realnost.
Kočevarska folklorna skupina Društva Kočevarjev – staroselcev
Posamezniki iz doline in plesalci okoliških folklornih skupin smo stopili skupaj in ustanovili Kočevarsko folklorno skupino. Pri poučevanju plesa nam je pomagal gospod Franc Šprajcer, takratni vodja Folklorne skupine Semiška ohcet. Prva vaja je bila avgusta 2015 na prostem. Jeseni 2015 smo pričeli z vajami v prostorih Zavoda Moschnice, v dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah. Prvo kočevarsko pesem nas je naučila gospa Maridi Tscherne.
Nova noša
Za prve nastope smo si sposodili belokranjske noše folklorne skupine Semiška ohcet. Prijavila sem prvi projekt na Občino Dolenjske Toplice in prejeli smo denar za izdelavo ženskih dodatkov za Kočevarsko nošo. Kravate, pasove, rute in ovratnike sta sešili gospe Irena Kapš in Darja Štangelj, obe plesalki kočevarske folklorne skupine. To so bile nepozabne neprespane noči pri meni doma. Sicer pa sem bila neprespanih noči vajena, saj se mi je takrat rodila prva hčer Ela. Na stojnicah smo zbirali prispevke ter tako zbrali prvi denar za blago. K sreči, imamo v skupini oblikovalko, gospo Ireno Kapš, ki je sama skrojila plašče za noše. Blago smo naročili na Madžarskem, saj je tradicionalno, smaragdno barvo, zelo težko kupiti na slovenskem trgu. Ko smo prejeli blago, je gospa Irena Kapš takoj pričela s šivanjem. In tako je kočevarska noša pridobila novo podobo.
Nova odrska postavitev
Sodelovanje s strokovnjaki
V letu 2016 smo imeli pet nastopov. Zadnji je bil na otvoritvi razstave Vitrine Spomina, dr. Anje Moric, v Kočevju, kjer sem spoznala etnokoreologa, gospoda Mirka Ramovša. Obljubil nam je strokovno pomoč. Gospa Anja Moric je organizirala prvi sestanek z dr. Tomažem Simetingerjem. Dogovorili smo se za prvo strokovno koreografijo kočevarskih plesov. V letu 2017 smo delovanje Kočevarske folklorne skupine prenesli na Društvo Kočevarjev – staroselcev in Turistično društvo Pod Srebotnikom ukinili. Vodenje Društva Kočevarjev – staroselcev je prevzel zdajšnji predsednik, gospod Marjan Štangelj. Gospod Simetinger nas je januarja 2017 obiskal v prostorih Društva Kočevarjev – staroselcev ter nam pokazal prvi del odrske postavitve »Aufjuble dü Göttscheabar« oziroma Zavriskaj Kočevar. Za lažje treninge, je koreografijo g. Simetingerja posnel pokojni gospod August Pogačnik.
Prva predstavitev nove koreografije
Z novo odrsko postavitvijo smo se prvič predstavili v Semiču, na otvoritvi prireditve 3. Dnevi kočevarske kulture. Folklorna skupina se je v letu 2017 prvič predstavila tudi na območnem srečanju odraslih folklornih skupin v Novem mestu. V tem letu je naša noša pridobila tudi nove moške pasove. V letu 2018 smo petje kočevarskih pesmi nadgradili s strokovno pevovodjo. Pridružila se nam je gospa Ani Šober Jankovič, pevovodja Folklorne skupine Dragatuš. Gospa Ani s srcem poučuje petje. Ob njej se počutimo kot mali otroci. Pri sami izgovorjavi nam pomaga Kočevar, gospod Johanes Hans Jaklitsch. Gospod Jaklitsch zaupa v naše delo in nas finančno podpira že od samega začetka. Postal je boter Kočevarske folklorne skupine. Botrstvu se je kasneje pridružila tudi gospa Sophia Stalzer Wyant iz Amerike. Obema iskrena hvala za pomoč ter zaupanje.
Pretekli dve leti delovanja
V letu 2018 je naša Kočevarska noša pridobila popolno podobo. Izposojene obleke smo vrnili. Sešili smo krila, bluze, moške hlače in srajce. Manjkali so le še klobuki, a smo tudi te pridobili v začetku leta 2019. Spomladi 2018 smo se drugič zapored predstavili na Območnem srečanju otroških in odraslih Folklornih skupin OI JSKD Novo mesto. Napredek plesa kočevarske folklorne skupine je opazila tudi strokovna žirija. Zvrstilo se je kar nekaj nastopov. Več o delovanju Folklorne skupine si lahko preberete v časopisu Bakh št. 26, marec 2020.
Leta 2019 smo mentorstvo folklorne skupine predali v roke mlajše generacije. Nova trenerja, Simon in Sanja Cerjak sta odraščala ob plesu in glasbi. Folklora in želja po spoznanju ljudskega plesa sta bila zanju nov izziv. Žal plesalci niso bili zadovoljni z napredkom folklorne skupine, zato je v letu 2020 njeno vodstvo prevzela izkušena gospa Branka Moškon, vodja Folklorne skupine Kres Novo mesto.
Epidemija in kulturno življenje
V času epidemije COVID-19 je postala kultura velik izziv za spremembe. Kulturno življenje se je praktično ustavilo. Tudi delo kočevarske folklorne skupine trenutno stoji. Veliko dejavnikov vpliva na nadaljnji razvoj. Trenutni odloki negativno vplivajo na socialno življenje ljudi ter delovanje ljubiteljske kulture. Ta čas pa lahko izkoristimo za razmislek o samem razvoju dela, za nove raziskave in priložnosti. Dejstvo je, da prihodnost temelji na povezovanju novega virtualnega življenja ter tradicionalnih običajev.
V naši prejšnji objavi lahko preberete več o Dnevih kočevarske kulture.
Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina Nemščina
Ni komentarjev