Sekundo zatem, ko mi kolega z roko nakaže, naj pridem bližje, uzrem gamsa. Veličastno žival, ki ne okleva in v trenutku izgine s strmega ostenja nad Kolpo. »Morda vidimo še kakšnega,« reče sopotnik. A takoj zatem pozabim na votlorogega, saj se odpre fantastičen razgled: množica manjših in večjih svetlo zelenih hribov, med njimi se vije reka, nad njimi so ostanki jutranjih meglic, na vrhu modro nebo, ki ga tu in…