Vas Topli Vrh
Ko se danes iz Črmošnjic po asfaltni cesti vzpenjamo proti smučišču Gače ali še naprej v notranjost prostranega gozda, lahko le slutimo, da gremo skozi eno izmed večjih nekdanjih kočevarskih vasi na tem delu Kočevskega roga. To je Topli Vrh, ki leži na prisojni legi hriba Topli vrh. Na tem vrhu je že v prazgodovini bilo gradišče oziroma višinsko naselje, ki je nadzorovalo cestno povezavo v dolini.
Začetki vasi segajo v 13. stoletje. V urbarju iz leta 1574 je ime vasi zapisano kot Tablwerch. Takrat je v vasi bilo 6 polovičnih kmetij na katerih je živelo med 30 do 35 prebivalcev. Leta 1770 je vas imela 15 hiš, prav tako leta 1824. Takrat so pripravljavci franciscejskega katastra zapisali, da v vasi živi 114 prebivalcev in sicer 56 moških in 58 žensk. Iz katastra je tudi razvidno, da so hiše stale ob cesti, obkrožale pa so jo travniki, sadovnjaki, njive in gozd.
Leta 1880 je bilo v vasi 21 hiš in 123 prebivalcev, leta 1900 pa 129 prebivalcev. Leta 1936 je vas imela 24 naseljenih hiš s 125 prebivalci, še pet hiš pa je bilo praznih. Vaščani so se ukvarjali s sekanjem gozda in prodajo lesa, verjetno so tudi žgali oglje. Za svoje potrebe so se ukvarjali tudi s poljedelstvom in živinorejo. Leta 1834 so v vasi zabeležili 3 konje, 30 volov, 11 krav, 10 telet in jagnjet, 45 ovac in 15 prašičev. Nekateri prebivalci so se ukvarjali tudi z izdelovanjem in prodajo lesene posode. Dva posestnika sta obdelovala še vinograd na Semiški gori.
Otroci s Toplega Vrha so obiskovali šolo v Črmošnjicah. Njeni začetki segajo v leto 1822. Leta 1929 je bilo od 108 prebivalcev Toplega Vrha 24 šolarjev. Težave pri obiskovanju šole v zimskem času so predstavljali visok sneg in zameti.
Cerkev sv. Petra in Pavla
Cerkev sv. Petra in Pavla (godujeta 29. junija) je podružnica župnije Črmošnjice. Njena prva omemba sega v leto 1689, ko jo omenja Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Najverjetneje je cerkev vsaj za nekaj manj kot 200 let starejša. Na glavnem, rezbarsko izdelanem, oltarju (postavljen konec 17. ali v začetku 18. stoletja) sta bila kipa sv. Petra in Pavla, ob strani pa kipa sv. Antona in sv. Frančiška in še nekateri drugi neznani svetniki. V njej sta bila tudi dva stranska oltarja s slikama sv. Marije, matere dobrega sveta ter sv. Kozme in Damjana. Cerkev je imela lesen obok nad cerkveno ladjo, lesen pevski kor, prižnico in 27 klopi. V zvoniku so bili trije zvonovi.
Vas in cerkev med 2. svetovno vojno in neposredno po njej
Topli Vrh je delil usodo večine kočevarskih vasi na območju Kočevskega roga. Po okupaciji vojske fašistične Italije je vseh 118 prebivalcev te vasi 20. in 21. decembra 1941 zapustilo vas in se preko železniške postaje v Semiču izselilo v Posavje in Posotelje na tedanjo spodnjo mejo Hitlerjevega nacističnega Tretjega rajha. Vas je 22. julija 1942 med ofenzivo požgala italijanska vojska. Požaru sta se izognili ena hiša in cerkev. V njej so se med ofenzivo zadrževali italijanski vojaki in s kurjenjem uničevali cerkvene klopi in dele oltarjev. Na steno, osmojeno od ognja, so s praskanjem v italijanščini napisali ”uničeni partizani” (viden je bil še leta 1947). V cerkvi so vsaj enkrat prenočili tudi partizani in sicer se avgusta 1942 omenja bataljon Tomšičeve brigade. Vas ni bila več obnovljena. Med leti 1943 in 1945 je v gozdovih v bližini delovalo nekaj skritih partizanskih bolnic. Zanje so uporabili tudi okenske okvirje poškodovane cerkve in del strešne opeke. Slike in oltarni kipi so bili uničeni ali poškodovani.
Neposredno po koncu vojne so razbijali ruševine hiš in jih uporabljali kot nasipni material pri gradnji ceste proti Komarni vasi. Zidove cerkve so leta 1964 še dodatno minirali. Pri tem so pustili zvonik, ki je zaradi svoje strateške lege omogočal orientacijsko točno za vojaške oblasti. Vas Topli Vrh je bila kot naselje ukinjena leta 1955, tako kot tretjina uničenih nekdanjih naselij na območju Kočevske.
»Odšla sva na Topli Vrh« – poroka marca 1945
Slikarja Alenka Gerlovič in Vito Globočnik sta kot umetnika delovala v partizanskem gibanju. V letu 1944 in 1945 sta zahajala tudi v požgano vas Topli Vrh in jo upodabljala. Zaljubljenca sta se odločila, da se bosta poročila. Njuni nadrejeni temu sprva niso bili naklonjeni. Želela sta skromno poroko brez pompa, ki sta jo 23. marca 1945 samovoljno izpeljala na vrhu zvonika cerkve na Toplem Vrhu. Priči temu obredu sta bila kipa dveh svetnikov, brez rok, ki sta ju vzela iz poškodovanega oltarja. V tram na zvoniku sta vrezala njuni imeni in datum ter tako je bila njuna neformalna poroka sklenjena.
Topli Vrh v 21. stoletju
Na nekdanjo vas danes spominjajo skromni kamniti ostanki tlorisa cerkve, hiš, njihovi vodni zbiralniki in sadno drevje. Maketo cerkve je v merilu 1 : 50 izdelal Tone Troha. Na pašnikih se pase govedo in konji kmetije Mihelčič iz občine Semič.
Najbolj viden ostanek nekdanje vasi je cerkveni zvonik. Leta 2004 so bili očiščeni skromni ostanki cerkve in obnovljeno je bilo ostrešje zvonika, ki je bilo pokrito z bakreno kritino. V notranjosti so bile postavljene lesene stopnice. Obnovo so izpeljali Društvo Kočevarjev staroselcev in prostovoljci ob finančni podpori iz Južne Tirolske. Pohlep po bakreni kritini in večkratni poskusi kraje so dokončno uničili trud obnovitvenih del. Med poskusom kraje bakrene kritine 3. aprila 2023 je najverjetneje iskrenje rezanja kovine povzročilo požar. Zvonik je tako zopet brez kritine, prepuščen počasnemu propadanju in tiho kliče po obnovi ali vsaj zasilni zaščiti. Morda pa se v prihodnje zopet najde volja in moč za ponovno ohranjanje dediščine in njeno predstavitev.
Viri:
vUiUš i,jžoa k,Arhiv Republike Slovenije, Franciscejski kataster za Kranjsko, k. o. Črmošnjice pri Kočevju, Katastrski cenilni elaborat, https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=375384 (dostop: november 2024).
Krajevni leksikon Dravske banovine (1937), dLib, https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE, (dostop: november 2024).
Slovenska historična topografija za Kranjsko do leta 1500, ZRC SAZU, DOI: https://doi.org/10.3986/9789612549749, https://topografija.zrc-sazu.si/ (dostop: november 2024).
Slovenski šolski muzej, Šolski list (1929), Državna mešana šola v Črmošnjicah, Zgodovina Slovenije — SIstory, https://www.sistory.si/publication/24112 (dostop: november 2024).
Gottscheermatzelle, https://gottscheermatzelle.wordpress.com/gottscheer-history/, (dostop: november 2024).
Ministrstvo za kulturo, Register kulturne dediščine, Interaktivna karta kulturne dediščine, https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/ (dostop: november 2024).
Obrazi slovenskih pokrajin, Alenka Gerlovič in Vito Globočnik, https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/gerlovic-alenka/, https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/globocnik-vito/ (dostop: november 2024).
Perko Drago. Kradli baker, zažgali cerkev! Slovenske novice, 5. 4. 2023, https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kradli-baker-zazgali-cerkev-foto/ (dostop: november 2024).
PGD Semič, Požar na Toplem Vrhu, 3. 4. 2023, https://www.facebook.com/profile/100064566140803/search/?q=toplem%20&locale=sl_SI (dostop: november 2024).
Topli Vrh: Zagorel spomeniško zaščiten zvonik, 4. 4. 2023, https://moja-dolenjska.si/topli-vrh-zagorel-spomenisko-zasciten-zvonik/#goog_rewarded (dostop: november 2024).
Ferenc Mitja in Zupan Gojko. Cerkve na Kočevskem nekoč in danes II. Ljubljana: ZRC SAZU, 2006.
Ferenc Mitja in Zupan Gojko. Izgubljene kočevske vasi: nekoč so z nami živeli kočevski Nemci. 3. del. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013.
Ferenc Mitja in Zupan Gojko. Po sledeh Kočevarjev v Črmošnjiško-Poljanski dolini / Auf den Spuren der Gottscheer in der Moschnitze. Dolenjske Toplice : Društvo Kočevarjev staroselcev = Gottscheer Altsiedler Verein, 2013.
Gerlovič Alenka. Okruški mojega življenja. Ljubljana: Forma 7, 2006.
Janežič Zvonka. Arheološka najdišča Kočevskega roga in Poljanske gore. Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete univerze v Ljubljani, 2022.
Mohar Rozi. Tu so živeli …Semič: Občina, 2008.
Prelesnik Anton. Vodni viri na Kočevskem / Wasserquellen im Gottscheerland. Dolenjske Toplice, Ljubljana: Društvo Kočevarjev staroselcev, ZRC SAZU, 2007.
Simonič Binca, ur. Župnija Črmošnjice 500 let: 1509-2009. Semič: Župnija, 2009.
Strle Franci. Tomšičeva brigada 1942-1943. Ljubljana: Borec in Partizanska knjiga, 1986.
Troha Anton in Anton Prelesnik. Makete kočevarskih cerkva in krajev / Maquetten von Gottscheer Kirchen und Ortschaften. Ljubljana: “Maks Viktor” in Dolenjske Toplice: Društvo Kočevarjev staroselcev, 2011.
Prejšnja objava: Mala Knežja jama in Jama nad Dolgim vodnjakom: arheološki najdišči v osrednjem delu Kočevskega Roga.
Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina Nemščina
Ni komentarjev