Prisotnost človeka na Kočevskem v prazgodovini
Splošno prepričanje je, da Kočevski Rog ni bil poseljen do 14. stoletja, ko so Ortenburžani na ta prostor naselili kočevske Nemce. Skromne arheološke najdbe pa kažejo na prisotnost ljudi na tem prostoru že v prazgodovini. Največ prazgodovinskih najdišč se, kot pričakovano, nahaja na robovih planote, proti notranjosti pa so izredno redka. To pa ni nujno znak, da se je preteklo prebivalstvo izogibalo divji in težko prehodni gozdnati pokrajini, temveč je v veliki meri posledica stanja raziskav. Večina arheoloških študij je namreč le bežno zajela robne dele Kočevskega Roga, medtem ko celotno pogorje, tako kot tudi Kočevska, ostaja arheološko zelo slabo raziskano.
Arheološka najdišča v jamah
Zaradi nizke stopnje poseljenosti in gozdnatosti pokrajine je odkrivanje naselbin in grobišč težavno, če ta niso prepoznavna na vizualizacijah zračnega laserskega skeniranja. Nekoliko lažje je odkrivanje najdišč v kraških jamah. Kočevski Rog je prepreden s kraškimi brezni in jamami. Te so ljudi privlačile že od paleolitika dalje, saj predstavljajo priročno zatočišče, skrivališče, lahko pa tudi shrambni prostor, vir vode, prostor pokopavanja ali ritualov ter, predvsem zadnje čase, smetišče. V osrednjem delu Kočevskega Roga, med Cinkom in Bradačevo frato, sta bili odkriti dve jamski prazgodovinski najdišči, ki sta eno od drugega oddaljeni le dobrega pol kilometra, in nakazujeta na možnost gostejše poselitve Roga v tem času.
Mala Knežja jama
Mala Knežja jama leži severno, tik nad Cinkarsko cesto. Domačini iz Dolenjskih Toplic in okoliških kočevarskih vasi so jo poznali že dolgo, v jamski kataster pa je bila vpisana leta 1939. Že leta 1973 so jamarji opozorili na njen arheološki potencial. Vodoravna jama, dolga 40 metrov in globoka 15 metrov, ima velik vhod, nad katerim se dviguje nekaj metrov visoka previsna stena.
Vhodni del je strm podor, ki se postopoma izravna in odpre v prostorno dvorano. Tla prekrivajo prst in podorno kamenje, med katerim je jamar A. Špelič iz DZRJ Ribnica odkril tri fragmente prazgodovinske keramike.
Do nedavnega je bila jama onesnažena; kar 40 let so v njej ležale pnevmatike tovornih vozil, ki so jih leta 2021 odstranili jamarji JKNM v sodelovanju z gozdarji Zavoda za gozdove, Območne enote Novo mesto, in družbo Slovenski državni gozdovi.
Jama nad Dolgim vodnjakom
Jugovzhodno od Male Knežje jame se odpira mogočna Jama nad Dolgim vodnjakom. Nahaja se na strmem in skalnatem pobočju nad globoko dolino, ki jo tvorijo med seboj povezane vrtače. Na dnu doline je izvir Dolgi studenec, ki predstavlja enega pomembnih in zelo redkih vodnih virov na tem območju.
Jama je dolga 30 metrov in globoka 25 metrov ter ima ogromen vhod, velik 20 x 10 metrov, zaradi česar je vsa notranjost dobro osvetljena in pozimi izpostavljena zunanjim temperaturam, kar povzroča intenzivno mehansko preperevanje kamnine. Spodmol je nastal s porušenjem stropa, kar je ustvarilo poševen plato podornega skalovja, ki vodi do uravnanih tal jame.
Ob terenskem pregledu leta 2021 sem v njej našla majhen odlomek prazgodovinske lončenine, živalsko kost s sledovi rezanja in ostanke kurjenja v jami.
O čem pričajo arheološka najdišča v jamah?
Najdbe iz obeh najdišč so preskromne za natančnejšo datacijo, verjetno pa jih lahko umestimo v bronasto ali železno dobo. Mala Knežja jama in Jama nad Dolgim vodnjakom sta skoraj 7 km oddaljeni od najbližje znane prazgodovinske naselbine na Toplem vrhu. Jami sta verjetno služili kot zatočišče, skrivališče ali shrambni prostor, zato je malo verjetno, da bi jih obiskovali iz tako oddaljenih lokacij. To nakazuje na možnost, da je bila nekje bližje prazgodovinska naselbina, ki še ni bila odkrita.
Ker Kočevski Rog še ni bil deležen celovitih arheoloških raziskav, ostajajo številna vprašanja odprta. Možnost gostejše poselitve tudi pred 14. stoletjem tako ponuja obetaven raziskovalni potencial za razumevanje preteklosti in pomena tega območja.
Viri:
Arkas: Arheološki kataster Slovenije. Dostopno na: https://arkas.caspio.com/dp/5b04c00098d89ffc1f54405b9812?cbResetParam=1 (2. 11. 2024).
Ferenc, M. 2005, Kočevska – pusta in prazna. Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi Nemcev. – Ljubljana, Modrijan.
Hudoklin, A. 1984, Jama nad Dolgim vodnjakom (Neobjavljen zapisnik terenskih ogledov, Kataster jam JZS).
Jamnik, P. 2011, Arheološka in paleontološka jamska najdišča s širšega območja Ribniške in Struške doline ter Kočevske. – V: Velušček, A. (ur.), Spaha. – Ljubljana, Založba ZRC, str. 48.
Kataster jam JZS: Kataster jam Jamarske zveze Slovenije. Dostopno na: https://www.katasterjam.si/ (citirano: 3. 11. 2024).
Lajovic, A. 1973, Jama pod cesto v oddelku 26 (Neobjavljen zapisnik terenskih ogledov, Kataster jam JZS). – Ljubljana.
RKD: Register kulturne dediščine. Dostopno na: https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/ (citirano: 2. 11. 2024).
Splet 1: https://www.jknm.si/si/?id=595&l=2021(citirano: 2. 11. 2024).
Splet 1: https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/iz-jame-v-kocevskem-rogu-odstranili-odpadne-pnevmatike-za-tovornjake/599792 (citirano: 2. 11. 2024).
Prejšnja objava: Železarna na Dvoru: zgodba o uspehu (in propadu) Auerspergove železolivarne.
Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina Nemščina
Ni komentarjev