Zlasti v poletnih mesecih lahko na kočevskih cestah opazimo vse več avtomobilov s tujimi registrskimi tablicami, včasih tudi kakšen avtobus. Poleg obiskovalcev, ki jih na Kočevsko privabi neokrnjena narava, so med njimi tudi taki, ki na Kočevskem iščejo svoje korenine. Kočevarji in potomci Kočevarjev obiskujejo vasi, kjer so živeli njihovi starši ali stari starši. Obiskujejo tudi arhive, da bi našli podatke o svojih prednikih.
Izseljevanje s Kočevske
Čeprav je zgodovino Kočevske tragično zaznamovala predvsem izselitev Kočevarjev med drugo svetovno vojno v letih 1941/42, je bilo izseljevanje, tako kot drugod na Kranjskem, intenzivno zlasti v času svetovnih gospodarskih kriz. Od srede 19. pa do 30-ih let 20. stoletja so Kočevarji s trebuhom za kruhom odhajali v tujino. Skromne naravne danosti (kraški teren, pomanjkanje vode in obdelovalne zemlje itd.) in neugodne gospodarske razmere na Kočevskem so povzročile predvsem množično izseljevanje v ZDA, kjer naj bi pred drugo svetovno vojno živelo že več Kočevarjev kot na Kočevskem. V evropske države, vse do Češke, so Kočevarji do druge svetovne vojne odhajali zlasti kot krošnjarji. V večjih mestih avstro-ogrske monarhije so nekateri celo odpirali svoje trgovine, drugi pa so tjakaj odhajali v želji po izobrazbi.
Kočevarji v Clevelandu
Gottscheer Kalender iz leta 1926 poroča, da so prvi štirje Kočevarji v ZDA odšli leta 1853. Slabih 30 let kasneje, okrog leta 1880, naj bi bilo v Clevelandu že večje število Kočevarjev, ki so se zaposlovali v tamkajšnjih industrijskih podjetjih. V Clevelandu, kjer je bila socialna podpora delavcem s strani države nezadostno urejena oz. je ni bilo, so kočevarski industrijski delavci že leta 1889 ustanovili prvo kočevarsko društvo – Erster Österreichischer Unterstützungs Verein ali v dobesednem prevodu Prvo avstrijsko društvo za vzajemno pomoč. Po drugi svetovni vojni, marca 1946, je društvo skupaj z drugim kočevarskim društvom – Deutsche Österreichischer Unterstützungs Verein, prav tako delujočim v Clevelandu, ustanovilo Gottscheer Relief Committee. Namen nove organizacije je bila pomoč Kočevarjem v Evropi, ki so po vojni ostali brez domovine. Leta 1955 sta se društvi združili v Erster Österreichischer Unterstützungs Verein, krajše EOUV, ki deluje še danes.
Društvo je leta 1983 s prostovoljnim delom članov in donacijami zgradilo nov kulturni dom oz. klub z nogometnim igriščem, paviljonom in oskrbnikovo hišo. Na posestvu, ki se imenuje Gottscheer Park, se obiskovalci lahko sprehodijo po gozdičku, skozi katerega vodi sprehajalna pot Gottscheer Weg. Pod okriljem kluba delujejo godba na pihala, plesna skupina in pevski zbor.
Kočevarice so zlasti ponosne na žensko sekcijo društva Ladies Auxiliary, ki danes skrbi za kuhinjo in kulinarične dobrote na različnih dogodkih. Na začetku 20. stoletja je bilo delovanje žensk tudi politično, saj so si Kočevarice v Clevelandu, prav tako kot moški, organizirano prizadevale za več delavskih pravic.
Aktivnosti kluba so nekoč obsegale še druge dejavnosti, kot so gledališka skupina, skupina za zimske športe. Leta 1953 ustanovljeni Nogometni klub je deloval še v 80. letih 20. stoletja, in sicer pod imenom Blau-Weiss Kickers oz. pod belo-modro kočevsko barvo.
Viri:
– Sieder, Joseph at al. 1989. 1889-1989 E.O.U.V.
– Ferenc, Mitja. 2005. Kočevska – pusta in prazna. Ljubljana: Modrijan.
Kje še najdemo kočevarske skupnosti, preberite v naslednjem prispevku. O udejstvovanju kočevarskih nogometašev pa tukaj.
Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina Nemščina
Ni komentarjev