Verjetno risa v naravi nikoli ne bomo srečali. Morda bomo uzrli odtis njegovih stopinj v blatu ali snegu. Pa vendar že sama misel na to, da nas izza bližnje skale opazuje velika divja mačka, buri domišljijo. Gozd je zaradi njegove prisotnosti bolj zapolnjen, raznolik in navdihujoč.
Kdo je ris – skrivnostni prebivalec naših gozdov?
Evrazijski ris (Lynx lynx) je največja prostoživeča mačka v Evropi. Odrasla žival v dolžino meri 70 do 130 cm in tehta od 12-35 kg. Ima značilno mačjo glavo, ki jo čopi daljše dlake ob straneh na videz povečajo. Trikotni uhlji se končajo z značilnimi čopki. Kožuh je rjavo obarvan, z edinstvenim vzorcem lis in pik. Vsak ris ima drugačnega, podobno kot imamo ljudje različne prstne odtise.
Ris v Evropi živi v gozdnih habitatih. Za svoje življenje potrebuje velika, strnjena gozdna območja in ima kot vrhovni plenilec pomembno vlogo v ekosistemu. Najpogosteje lovi srnjad prehranjuje pa se tudi s polhi, gamsi in teleti jelenjadi. Kot plenilec vzdržuje zdrave populacije prostoživečih parkljarjev, vpliva na njihovo številčnost in vedenje in s tem posredno varuje rast rastlin.
V Sloveniji je ris prisoten zlasti na območju dinarskih jelovo-bukovih gozdov, ki so dokaj redko poseljeni. Za visoki dinarski kras so značilne kraške reliefne oblike, kot so kotanje, brezna, jame, skalni previsi in stene. Risu razgibano okolje zelo ustreza. Skale mu služijo kot razgledne točke, zelo rad hodi po podrtih deblih, po robovih grebenov, ob skalnih spodmolih in prelomih.
Srečamo ga vse od območij Trnovskega gozda, Nanosa, Menišije, Javornikov pa do kočevskih gozdov. V slovenskih Alpah so bili risi do nedavnega izjemno redki.
Enkrat smo risa že izgubili
Ris je bil v preteklosti prisoten na celotnem območju Slovenije, dokler ni na začetku 20. stoletja zaradi pretiranega lova in izsekavanja gozdov, izginil. Leta 1973 so ga lovci in gozdarji ponovno naselili na območje Kočevja in uspešno se je razširil po velikem delu Dinaridov in vzhodnih Alp. V začetku novega tisočletja pa bi zaradi parjenja v sorodstvu skoraj ponovno izginil iz naših gozdov. Da bi preprečili izumrtje, so v sklopu projekta LIFE Lynx v Slovenijo in na Hrvaško preselili 18 risov iz Slovaške in Romunije. Zaenkrat je populacija rešena, njena ohranitev pa je v veliki meri odvisna od nas ljudi.
Kar poznamo, bolj cenimo
Izobraževanje je ključna aktivnost varovanja posameznega elementa narave, saj je prav neznanje pogosto vzrok za njegovo ogroženost. Naravo moramo približati ljudem, da jo bomo lahko cenili in občudovali ter postali dojemljivi za izgubo in ogroženost različnih vrst. S tem namenom je na Kočevskem nastala Risova učna pot. Umeščena je ob Koči pri Jelenovem studencu in obiskovalcem na poljuden način odstira vpogled v življenje risov, izzive s katerimi se sooča njihova populacija in pomembno vlogo, ki jo imajo v ekosistemu. Ris je krovna vrsta, z varovanjem risa varujemo tudi njegov življenjski prostor in posledično vse ostale rastlinske in živalske vrste, ki so pomembne za zdrav in delujoč ekosistem, od katerega smo odvisni tudi ljudje.
Risa smo nekoč že izgubili – upajmo, da nam ga tokrat, s spremenjenim odnosom do narave in zavedanjem o naši medsebojni prepletenosti, uspe ohraniti.
Viri: Čadež, D., Jankovič, N., Kavčič, I., & Pšeničnik, A. (2023). Didaktična priporočila za risovo pot (1. izd., str. 19). Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za biologijo.
V prejšnji objavi preberite: Kočevski rudar Franc Volf: spomini na rudarsko življenje v Kočevju.
Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina Nemščina
Ni komentarjev