V nekatere morate iti ko dežuje. Ali sneži. Sicer boste prikrajšani za čudovito igro vode, ki polzeč skozi tla pada na korito, od katerega se potem odbija v tisočerih kapljicah … Prikrajšani boste za pravi podzemni ‘slap’. To je zgolj en prizor.
Za večino ostalih je vreme postranskega pomena. V njih je namreč vedno med 8 in 10 stopinj Celzija in če je strop nepropusten, je vseeno, kdaj jih boste raziskali. Male skrite dragulje, posejane po vsej Kočevski namreč. Zdaj nudijo zatočišče živalim, nekdaj pa so ga tudi človeku. Kraška tla na Kočevskem spominjajo na ementalca ali spužvo!
Trenutno je v Sloveniji registriranih 12.589 jam, vsako leto pa jih po podatkih spletnega katastra jam odkrijejo okoli 300.
Koblarsko jamo, znano tudi kot Dolgo jamo (kat. št. 949) so jamarji popisali leta 1927, prvo skico jame pa je dve leti kasneje narisal M. Bukovec. Ponovno so jo odkrili v 19. stoletju, ko je K. Moser v njej izkopal kosti osmih oseb. Za njim je jamo raziskalo še precej ljudi, leta 1995 so jo začeli sistematično raziskovati štirje: Pavel Jamnik, Petra Leben-Seljak, Janez Bizjak in Brane Horvat. Ponovno zato, ker so v njej našli ostanke kosti 13 oseb in precej ostankov lončenine, katere nastanek sega v bronasto dobro. V štiri krake razvejana Koblarska jama je bila po mnenju avtorjev članka, objavljenega pred sedemnajstimi leti v Arheološkem vestniku, prazgodovinski kultni prostor in grobišče. Torej prostor, ki ga je človek našel že v neolitiku, če ne prej. V skalnih nišah je pokopaval mrtve. Avtorji menijo, da jo je človek izbral za grobišče ravno zaradi niš, ki bi lahko vzbudile predstave o vrnitvi v Mater-Zemljo.
Po starem človeškem verovanju naj bi jame in vhodi vanje imeli simbolni pomen maternice, vulve. Jama, ki se nahaja blizu gozdne ceste in je zato lahko dostopna, se ne uvršča med najdaljše, niti ne med najbolj globoke, je pa – ob pravem vremenu – ena lepših. Odlikujejo jo kapniški stebri, že omenjena igra vode in tal, ki ob pravi osvetlitvi ponudi veličastno predstavo.
Le malo stran od Koblarske se nahaja Črna jama (kat. št. 2934). Je ena od šestih slovenskih jam s tovrstnim imenom. Ogromna večinoma vodoravna jama, katere vhod je zavarovan z železnimi rešetkami, skriva črne stalagmite, stalaktite in stebre. Žal je precej teh popisanih ali odlomljenih. Prepoznavna barva sega vse do konca 258 metrov dolgega ‘rova’. Proti koncu 19. stoletja so v jami našli napise na stenah, zato predvidevajo, da je človeku služila kot zavetišče.
Izvor temnih prevlek so geologi skušali dokazati z različnimi metodami, preiskovali so koščke sige, netopne ostanke in polirane zbruske. Analiza je pokazala, da vzorec iz Črne jame pri Kočevju vsebuje organsko snov. Črne prevleke pa so verjetno posledica obiskovanja jam, morda že od prazgodovine dalje. Geologi sicer ne izključujejo možnosti gozdnih požarov, oglarske dejavnosti v okolici, huminskih snovi iz tal, delovanja mikroorganizmov in/ali onesnaževanja zraka, ki ob določenih klimatskih pogojih lahko prodrejo daleč v notranjost jame.
Raziskovanje jam zahteva primerno obutev, svetilko in spremstvo. Zakon o varstvu podzemnih jam pa določa, da moramo jame varovati oz. jih ne poškodovati (nikakor ne lomiti kapnikov ali jih popisovati), ohraniti jamski živi svet ne smemo in zato ravnati z njimi tako, da se čim manj prizadenejo jama in jamski svet.
Viri:
– Jamnik, P., Leben-Seljak P., Bizjak J., Horvat B: Koblarska jama na Kočevskem – prazgodovinsko grobišče in kultni prostor, antropološka analiza skeletnih ostankov z opisom pridatkov;Arheološki vestnik(Arh. vest.) 53, 2002, str. 31-49
– 4. Slovenski geološki kongres, Ankaran, 8.-10. oktober 2014.
Več zanimivih dejstev o širši Kočevski (v naših prejšnjih objavah npr.: https://www.kocevskibrlog.com/kocevje-little-bombs/
Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina
Ni komentarjev