Mokri Potok, majhna vasica v neposredni bližini Kočevske Reke, je bil nekoč ena od številnih kočevarskih vasi, ki jo je doletela pred-, med- in povojna tragična usoda. Po izselitvi praktično vseh stalnih prebivalcev, je bilo naselje desetletja, tudi kot del t. i. zaprtega območja, popolnoma izpraznjeno. Po dolgih letih hibernacije se je leta 2013 skupina zanesenjakov, navdušenih nad življenjem v naravi in z njo, odločila za ustanovitev Zadruge Mokri Potok, ki je vasico znova oživila. Njeni člani so odkupili zemljišča in na njih postavili štiri hiše različnih dimenzij iz povsem naravnih materialov, ki danes tvorijo prvo in še vedno tudi edino ekološko vas v Sloveniji.
Mokri Potok: od živahne predvojne do porušene povojne vasi
Na spletni strani Ekološke vasi Mokri potok lahko preberemo: »Mokri Potok je bil nekoč stara kočevarska vasica, globoko v kočevskih gozdovih. Njene korenine se razprostirajo daleč v preteklost. Prvi pisni viri o njej segajo v leto 1498, ko je na tem območju stalo več hiš in majhna cerkev. Vas je bila del razpršene kočevarske kulture in skupnosti, ki je stoletja živela samotno, v tesnem sožitju z gozdovi. Vendar je zgodovina vasic na tem območju zaznamovana s težkimi preobrati. Po drugi svetovni vojni so Kočevarji odšli, hiše so ostale prazne, poti so se zarasle in Mokri Potok je počasi izginil z zemljevida vsakdanjega življenja. Do leta 1965 je vas popolnoma opustela, brez stalnih prebivalcev in jasne prihodnosti.«
Kot v pred kratkim izdani poljudnoznanstveno-strokovni knjigi o Kočevski z naslovom Kočevsko za radovedneže in ljubitelje zapiše Andreja Mihelič, je imelo naselje Mokri Potok v 19. stoletju vsaj en mlin, gostilno, manjšo cerkev in kapelo. V vasi je bilo leta 1936 zabeleženih 26 naseljenih hiš, po izselitvi kočevskih Nemcev leta 1941 pa so bile takšne le še štiri. Leta 1945 je bilo sicer poseljenih osem hiš, vendar so do leta 1965 vas zapustili vsi prebivalci. Po izselitvi zadnjih stanovalcev je bila večina hiš porušenih, najverjetneje za potrebe delovanja zaprtega območja.
»Pred kratkim nas je obiskala gospa iz Avstrije, ki nam je zaupala, da je bila rojena v Mokrem Potoku leta 1951. To pomeni, da je vsaj ena družina nemškega porekla tu ostala tudi po koncu vojne. Leta 1965 je bila vas praktično v celoti porušena, neposeljena pa je ostala vse do leta 2013, ko smo se odločili za nakup zemljišč in postavitev hiš,« pa mi je v intervjuju zaupal pobudnik in gonilna sila ekovasi Marko Kovač.
Ponovna obuditev v obliki edinstvene ekovasi
»K vzpostavitvi ekološke vasi je pristopilo pet ustanovnih članov, ki smo se povezali v zadrugo. Ideja je prišla z interneta, natančneje s platforme YouTube. Takšni projekti so v tujini, zlasti v Nemčiji, Španiji in Italiji, že kar razširjeni. Mnogi se izjalovijo, zato smo ponosni, da naš uspešno deluje že dobro desetletje. Naselje tvorijo štiri hiše različnih dimenzij, v celoti zgrajene z naravno gradnjo. V osnovi gre za mešanico okolju prijazne gradnje, naravnega načina življenja in skupnostne povezanosti, pa tudi iskanja boljšega, pravičnejšega in trajnostnejšega sveta, v katerem vsi živimo v sožitju.«
»Tone Puglej, direktor podjetja, ki se ukvarja z naravno gradnjo, je takšno željo gojil vrsto let, tudi v meni pa je podobna ideja tlela že lep čas. Tone je sicer sprva načrtoval ureditev ene od vasi na Primorskem, a je odločitev naposled padla na Kočevsko, kjer je bilo več kot deset zapuščenih zazidljivih vasi. V dogovoru s takratnim kočevskim županom smo se odločili za Mokri Potok, čeprav smo se pogovarjali tudi o Hribu pri Koprivniku. Ker pa tam ni bilo na voljo toliko kmetijskih zemljišč, je prevladala tukajšnja lokacija,« je še dodal Marko Kovač.
V nenehnem stiku z naravo, sočlovekom in samim seboj
»Vse temelji na naravnih materialih, konstrukcije hiš na lesu in ilovici, izolacije pa na konoplji, slami ipd. Vsakodnevno sobivamo z naravo in v povezanosti s sočlovekom ter s samim seboj. Pri nas ne vlada ‘pivo in čevapčič kultura’. Gostimo družabne dogodke, delavnice in manjše festivale za do 50 obiskovalcev, ki so drugačni od običajnih, saj se izogibamo alkoholu. Vas deluje po principu off grid, kar pomeni, da ni priključena na javni vodovod in električno omrežje, pač pa uporabljamo sončno energijo in deževnico oz. kapnico. Električna pečica je v uporabi le do sončnega zahoda. Takšno življenje je velik plus, saj tehnologija hitro napreduje in so sončne celice ter baterije, s katerimi si tudi pomagamo, vse cenejše. Z manjšimi prilagoditvami smo brez težav energetsko samooskrbni. Ogrevamo se na drva, po pitno vodo pa gremo k izviru. V veliki meri smo tudi prehransko samooskrbni, saj imamo vrtove, na katerih si pridelamo dovolj pridelkov. Imamo pa tudi nekaj živine.«
»Zmotno je prepričanje, da smo zaprta skupnost. Prav nasprotno, želimo si, da se naše ideje širijo in morda navdahnejo še koga. Redno prihajajo gostje iz tujine, ki so jim podobni projekti že znani in si pri nas ogledajo primer dobre prakse. Naša skupnost je tesno povezana, vendar nikakor nismo nobena ‘komuna’. Redno se dobivamo in se skupaj odločamo o vsem, kar se dogaja v vasi, vendar ima vsaka družina lastno intimo. Si pa pomagamo pri različnih opravilih, zlasti na vrtu, okoli hiše in pri živini. Enkrat tedensko imamo skupne obroke. Poleti še pogosteje, saj se nam pridružijo gostje in prostovoljci, ki pomagajo ob pripravi dogodkov.«
(Prepo)znana v tujini, ne pa tudi na Kočevskem
»Vas ima okrog 15 prebivalcev, tudi 6 otrok, in poseben prireditveni prostor, smo pa tudi v zaključku izgradnje večjega parkirišča. Pri gradnji in delu uporabljamo lokalne materiale, zlasti les in ilovico, ki ju imamo okrog sebe. Nekateri so bolj, drugi manj v stiku z naravo, vsi pa si delimo podobne vrednote. Denimo švicarski par, ki se je priselil pred kratkim, se je odločil za življenje povsem brez električne energije, sam pa za delo z računalnikom potrebujem wi-fi povezavo. Ekološka vas ni turistična vas. Seveda smo veseli vsakogar, še posebej udeležencev naših dogodkov, vendar je Mokri Potok kraj, kjer bivamo le stalni prebivalci. Vsak, ki se želi priseliti, mora izpolniti vprašalnik na naši spletni strani, saj je pomembno, da se ujema z našimi vrednotami. Imamo šestmesečno poskusno obdobje preden sprejmemo nove ”sosede”. Za bivanje v ekovasi je potrebno izpolnjevati določene pogoje.«
»Veliko je gostov iz tujine, Ljubljane in drugih slovenskih mest, s Kočevske pa zelo malo. Edini redni gost s tega območja je eden od kočevskih glasbenikov. Večkrat nas obiščejo Ljubljančani, ki še nikoli prej niso bili južneje od prestolnice. Pred kratkim smo denimo pripravili dan odprtih vrat za krajevno skupnost, pa je bil odziv praktično ničen. Res je zanimiv fenomen, da smo prepoznani v tujini, v svoji lokalni skupnosti pa ne. Povezani smo s tukajšnjimi kmeti, s katerimi redno sodelujemo. S posamezniki imamo dobre odnose, v širši skupnosti pa se o nas še vedno premalo ve. Zato pripravljamo raznolike dogodke za čim širši krog obiskovalcev, med drugim vrtnarsko delavnico ter delavnico digitalnega razstrupljanja, ki nudi štiridnevni oddih v naravi brez digitalnih naprav in spleta,« sklene sogovornik.
Viri:
- Intervju s predstavnikom Zadruge Mokri Potok in prebivalcem Ekološke vasi Mokri Potok Markom Kovačem, opravljen 29. 7. 2026.
- Mihelič, Andreja v Mršek Bajda, Lela Angela (ur.). 2026. Kočevsko za radovedneže in ljubitelje. Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Ljubljana.
- Spletna stran Ekološke vasi Mokri Potok, dostopna tukaj.
V prejšnji objavi izveste več o arheološkem najdišču Vilikle.
Ta objava je dostopna tudi v:
Ni komentarjev