Odnosi med Avstrijo in Slovenijo

Dogodki 20. stoletja in njihove posledice so usodno zaznamovali družbeni kontekst, čezmejne odnose in geografski prostor med Avstrijo in Slovenijo. Občutili sta jih zlasti slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem ter nemško govoreča skupnost v Sloveniji. 

Zgodovinski dogodki, ki so v tem prostoru pustili globoke travme in na katerih je osnovana nasprotna in pogosto nasprotujoča si spominska kultura, so: mejni spori po prvi svetovni vojni, t. i. »obrambni boj« na avstrijski ali »boj za severno mejo« na slovenski strani, nacizem in nacistična zasedba Jugoslavije, upor partizanov, jugoslovanska zasedba Koroške in novi mejni spori po drugi svetovni vojni, povojni poboji in komunistični režim v Sloveniji, vprašanje manjšinskih pravic koroških Slovencev, avstrijsko-jugoslovansko (slovenski) odnosi v času hladne vojne ter tudi vprašanje »nemško govoreče manjšine« v Sloveniji po letu 1991.

Storeotipi zaznamujejo odnose med sosedama in politike do manjšin

Negativna in celo sovražna podoba Nemcev/Avstrijcev v Sloveniji in Slovencev/Jugoslovanov v Avstriji je posledica razumevanja zgodovine skozi nacionalno in/ali nacionalistično prizmo. V Evropi še vedno prevladujejo predstave, ki so se razvile sredi devetnajstega stoletja, ob začetku oblikovanja modernih nacionalnih držav. Veliko vlogo pri tem imajo nacionalni stereotipi med sosednjima narodoma. »Nacionalno« gledanje na družbeno dogajanje v alpsko-jadranskem geografskem prostoru se je v dvajsetem stoletju z obema svetovnima vojnama še okrepilo in se le počasi in s težavo umika v ozadje. Ob določenih »motnjah« v odnosu med sosednjima državama privrejo ta čustva na dan predvsem v obliki nezaupanja do sosednjega naroda. Do razhajanja političnih mnenj prihaja zlasti pri vprašanju odnosa Republike Avstrije do slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem ter odnosa Republike  Slovenije do nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji. 

Nemško govoreča skupnost v Sloveniji

Znano je, da krovna organizacija nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji ni zadovoljna z ureditvijo v Kulturnem sporazumu med Slovenijo in Avstrijo, ki se v svojem 15. členu nanaša na vključevanje kulturnih, izobraževalnih, znanstvenih in drugih projektov nemško govorečih prebivalcev v Sloveniji v meddržavne odnose. Tudi avstrijski parlament je že večkrat pozval k priznanju in ureditvi manjšinskih pravic nemško govoreče skupnosti na način, kot jih imata v Sloveniji italijanska in madžarska narodna skupnost. 

Trenutno na Ministrstvu za kulturo deluje Delovna skupina za trajni dialog s predstavniki nemško govoreče etnične skupnosti v Republiki Sloveniji, kar je pomembno, saj ima tako skupnost sogovornika na državnem nivoju. Dejstvo, da avstrijski in slovenski narod po tragediji obeh svetovnih vojn nista zmogla najti skupnega jezika, razumem kot zgodovinski poraz. Zaradi zgodovinske in kulturne povezanosti obeh držav je nujno, da se nemško govoreča skupnost v Sloveniji ohrani in neguje. V ta namen je potrebno napraviti hitre korake naprej. 

Skorajšnje izginotje nemške manjšine v Sloveniji

Nemška manjšina na Slovenskem je po drugi svetovni vojni doživela usodo številnih nemških skupnosti po Evropi. Zaradi nacifikacije pred in med drugo svetovno vojno in sodelovanja z nacisti je bila Nemcem v Sloveniji pripisana kolektivna krivda, pogosto so bili tudi deležni maščevanja za zločine, ki jih je zagrešil Hitlerjev režim. Po izselitvi večine Nemcev v letih 1945 in 1946 (večinoma so zbežali zaradi bojazni, da bi se jim nova oblast maščevala, omeniti pa je treba tudi številne zunajsodne poboje, justifikacije, kruto ravnanje v taboriščih in tudi prisilne izselitve) so na Slovenskem ostali le še maloštevilni pripadniki predvojne nemške narodne manjšine. 

Nemško govoreča skupnost v Sloveniji po drugi svetovni vojni

Nemško skupnost v Sloveniji (tj. osebe avstrijske in nemške narodnosti ter osebe z nemškim maternim jezikom) je v obdobju po drugi svetovni vojni zaznamovala maloštevilčnost, razpršenost in v pretežni meri »neavtohtonost«, saj kar okoli 70% tistih, ki so se na popisu leta 2002 izrekli za nemško govoreče oz. Avstrijce oz. Nemce, ni bilo rojenih v Sloveniji. Glede na etnično vitalnost tj. številčnost, skupinsko življenje in ohranjanje etnične skupnosti, nemško govorečim ne kaže najbolje, da bi dosegli pogoje za uspešno dolgoročno ohranitev. 

Razpršena poseljenost Nemcev, Avstrijcev ter oseb z nemškim maternim jezikom ima sicer »nekatere praktične priložnosti za ohranitev lastne etnične in kulturne podobe«. Mednje uvrščamo možnost učenja maternega jezika od osnovne šole dalje, kjer je nemščina prvi, drugi obvezni ali izbirni jezik. Možnost učenja nemškega jezika obstaja bolj ali manj na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Ta praksa se nadaljuje tudi v srednjih šolah in nekaterih fakultetah. 

Slika: Kočevarska skupnost v Občicah je od osamosvojitve Slovenije aktivna zlasti na področju kulturne dejavnosti.

Različnost naj Evropo povezuje

Okoli 10 društev, ki združujejo nemško govorečo skupnost v Sloveniji ali se ukvarjajo z ohranjanjem nemške kulture, si med seboj ni enotnih, kakšno zaščito skupnost potrebuje. Kljub temu menim, da morajo državne institucije omogočiti pogoje, da se kulturna raznolikost in pestrost narodnostne sestave (npr. ostanki Kočevarjev in Nemcev) v Sloveniji ohrani in neguje. V to smer gredo tudi priporočila in mnenja Komisije ekspertov pri implementaciji Evropske listine o manjšinskih in regionalnih jezikih v Sloveniji.

Geografsko območje Evrope danes vključuje več kot 300 različnih etničnih, verskih in kulturno-jezikovnih narodnostnih skupin, ki vključujejo okoli 104 milijone ljudi (prebivalstvo Evrope trenutno šteje okoli 900 milijonov). Zaradi tega Evropa manjšinskim vprašanjem namenja posebno pozornost. V priznanju Evropskih narodnih skupnosti in najrazličnejših manjšin ter v »velikodušnem« reševanju s tem povezanih vprašanj, leži demokratična prihodnost Evrope. Rešitve je treba iskati s pomočjo prepoznavanja skupne zgodovine in tistih lastnosti, ki nas povezujejo in krepijo zaupanje med narodi. Zavzemanje za dosledno uresničevanje sprejete zakonodaje nenazadnje prispeva tudi k uspešnejši in privlačnejši Evropi za vse njene državljane.

Članek je nastal v okviru projekta Teža preteklosti. Dediščina večkulturnega območja: primer Kočevske. Projekt (Teža preteklosti. Dediščina večkulturnega območja: primer Kočevske, J6-4612) je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.

Več o dejavnostih Kočevarjev – staroselcev preberite tukaj.

The post Nemško govoreča skupnost: Razmislek o različnosti v regiji Alpe-Adria appeared first on Kočevski b(r)log / Gottscheer blog.

Ob glavni cesti, ki vodi skozi vas Občice v občini Dolenjske Toplice, stoji obnovljena stara domačija modre barve. V njej ima od leta 1998 svoje prostore Društvo Kočevarjev – staroselcev. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1992 in skrbi za promocijo in ohranjanja kočevarske kulture ter kulturne dediščine. Glavne dejavnosti Društva so usmerjene v delovanje folklorne skupine, izdajo časopisa Bakh – Pot, poučevanje nemščine in kočevarščine ter organizacijo delavnic za otroke. Aktivno sodelujejo pri dogodku Dnevi kočevarske kulture, ki se odvijajo od leta 2015 in jih izmenično organizirajo občine Kočevje, Dolenjske Toplice in Semič. Od leta 2014 društvo tudi skrbi za sadovnjak s starimi sortami sadnega drevja, ki so značilne za Kočevsko regijo.

Ureditev etnološke zbirke Kočevarjev v Občicah

Sodelujoči pri ureditvi zbirke Kočevarjev

V sklopu študentskega projekta za trajnostni razvoj Etnološka zbirka Kočevarjev in pešpot med starimi sortami sadnega drevja, ki ga je financirala Univerza v Ljubljani, smo med junijem in septembrom 2023 pod mentorstvom vodje projekta dr. Anje Moric, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju FF UL), dr. Tanje Žigon, Oddelek za prevajalstvo FF UL in Primoža Primca, predsednika Društva Kočevarjev – staroselcev, pri urejanju in interpretaciji etnološke zbirke in sadovnjaka starih sadnih sort sodelovale študentke navedenih oddelkov: Jana Rajh Plohl, Pika Pipan, Gaja Slapnik, Klara Vrabl in Kaja Večko. Za administrativni potek in koordinacijo projekta je skrbela Urška Gruden iz Filozofske fakultete UL.

Potek ureditve etnološke zbirke Kočevarjev

V mansardi hiše in pod kozolcem smo uredili zbirko predmetov, ki so jih Kočevarji od srede 19. stol. pa do srede 20. stol. uporabljali pri delu na polju ali vsakodnevnem življenju. Razstavljene so npr. polšje pasti, tehtnice, kmečko orodje, čebelji panji itd., v pomožnem poslopju pa sta tudi dve maketi kočevarskih vasi, ki ju je izdelal gozdar Anton Prelesnik.

Študentke smo izvedle več intervjujev s Kočevarji iz Občic in okolice in, kadar je bilo mogoče, zabeležile kočevarske izraze za razstavljene predmete. Kočevarščino danes namreč govorijo le še redki. Sogovornike smo spraševale o predmetih, ki so jih uporabljali, o njihovih navadah, vsakdanu, čebelarstvu, sadnem drevju itd. Tako smo iz prve roke slišale in začutile, kako so ljudje na Kočevskem nekoč živeli. Včasih je pogovor nanesel tudi na medgeneracijske razlike, npr. v enem izmed intervjujev z Johanesom Hansom Jaklitschem je beseda stekla o paši in tem, kako današnje generacije mladih odraščajo drugače in npr. več ne poznajo iger, ki so se jih nekoč pastirji igrali na pašnikih.

Prevajalsko delo

V sklopu projekta sva študentki Oddelka za prevajalstvo iz nemščine v slovenščino prevedli del knjige Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven, v kateri je Balthasar Hacquet opisal Kočevarje, da smo ga lahko uporabili pri pripravi besedil za razstavne panoje. Pri tem sva se prvič spopadli z besedilom v nemščini iz 19. stoletja. Čeprav sva besedilo aktualizirali za današnjega bralca, sva se trudili, da bi ohranili patino časa, v katerem je nastalo. Zdelo se nama je namreč pomembno, da je v njem čutiti avtorjev slog pisanja. Kasneje je bilo potrebno vsa besedila razstavnih panojev prevesti tudi v nemščino in angleščino. O etnološki zbirki in sadovnjaku je v sklopu projekta, prav tako v treh jezikih, nastala informativna zloženka za obiskovalce. 

Na ogled prenovljene etnološke zbirke Društva Kočevarjev – staroselcev in sadovnjaka starih sadnih sort, ki sta bila slavnostno odprta 18. septembra 2023, ste vabljeni vsi, ki vas zanimajo zgodovinske in etnološke značilnosti območja Kočevske npr. lov na polhe, krošnjarstvo, furmanstvo, sadjarstvo, in še marsikaj.

Avtorici članka, Klara Vrabl in Kaja Večko, sta študentki Oddelka za prevajalstvo, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Septembra 2023 je preteklo 130 let od prihoda železnice v Kočevje. Več preberite tukaj.

The post Študentski projekt za ureditev etnološke zbirke Kočevarjev v Občicah appeared first on Kočevski b(r)log / Gottscheer blog.

Na taka in podobna vprašanja že šest let poskušajo odgovoriti Dnevi kočevarske kulture.  Prireditev je nastala leta 2015, na pobudo posameznikov iz Občine Dolenjske Toplice. Ideja se je porodila na sestanku na Občini Dolenjske Toplice pri Županu Jožetu Muhiču s sodelavci in predstavniki zadevnih društev. Cilj dogodkov je bil ohraniti dediščino Kočevarjev staroselcev, ki to območje poseljujejo že skoraj 700 let, seveda v širšem konceptu razvoja turizma na tem območju.

Začelo se je leta 2015

Že na prvih dnevih se je porajala ideja, da bi na koncu vsakih Dnevov kočevarske kulture »štafeto« predali naslednjemu organizatorju. Prireditev namreč na predlog Zveze kočevarskih organizacij in s podporo županov Občin Dolenjske Toplice, Semič in Kočevje, poteka vsako leto v drugi občini nekdanjega jezikovnega območja Kočevske. Dnevi kočevarske kulture so tako postali projekt treh občin in že po prvi izvedbi odličen primer medobčinskega povezovanja.

Da se je ideja porodila prav v Občini Dolenjske Toplice niti ni tako nenavadno, saj smo Topličani ponosni, da na našem območju še živijo potomci Kočevarjev, ki govorijo Kočevarsko, kuhajo stare kočevarske jedi in na mnoge druge načine negujejo svojo identiteto.

Namen prireditve je širši javnosti predstaviti živo kulturno dediščino Kočevarjev (jezik, delo društev, prikaz šeg in navad…), pa tudi vključevanje prebivalcev drugih narodnosti v dogajanje in pripravo, saj pri pripravi prireditev tako s svojim delom in idejami lahko sodelujejo vsi občani. Poleg Zveze kočevarskih organizacij sta pri organizacijii prireditve v Dolenjskih Toplicah in Semiču posebej aktivni dve društvi, Društvo Kočevarjev staroselcev in Zavod Mošnice – Moschnitze.

Prvi Dnevi kočevarske kulture v Dolenjskih Toplicah

Prvi Dnevi kočevarske kulture, s katerimi smo poskušali, pod okriljem domače Občine Dolenjske Toplice, opozoriti na jezikovno, stavbno in drugo dediščino Kočevarjev oz. tamkajšnjih nekdanjih prebivalcev nemškega rodu, so se uradno začeli s postavitvijo mlaja v Kočevskih Poljanah. Sledil je pester teden dogajanj, med katerimi je potrebno posebej poudariti, da smo v ta namen ponovno oživili legendarno gostilno pri Marici Grill v Kočevskih Poljanah. Vsaj za en teden.

V okviru prvih Dnevov kočevarske kulture smo realizirali še dve novosti; v Kočevskih Poljanah smo postavili informacijsko tablo o vasi in popisali ter označili vse objekte, ki sodijo v register nepremične kulturne dediščine. Stalnica vseh Dnevov so postali slikarski ex-tempore, pohodi, fotografski tečaji, pogovorni večeri, nastopi folklorne skupine in ljudskih pevcev, svete maše, otroške delavnice, otvoritvena in zaključna prireditev, kuharski tečaji itd.

Pri izvedbi programa, so poleg že naštetih, sodelovali še TIC Dolenjske Toplice, KKC Dolenjske Toplice, OŠ Dolenjske Toplice, DPŽ Dolenjske Toplice, Društvo vinogradnikov Dolenjske Toplice, Župnija Toplice – Poljane, vaški skupnosti Kočevska Poljane in Pod Srebotnikom, GG Novo mesto in Pivovarna Laško Union. Dnevi so se zaključili s predajo štafete Občini Kočevje, ki je dogodke organizirala leta 2016. Občina Kočevje je izdelala tudi celostno grafično podobo Dnevov kočevarske kulture.

Leta 2017 je prireditev organizirala Občina Semič, Občina Dolenjske Toplice pa zopet leta 2018. Leta 2019 je bila na vrsti Občina Kočevje in letos, navkljub epidemije koronavirusa, je dneve več kot uspešno konec meseca avgusta izvedla Občina Semič.

Zelo smo veseli, da je že od samega začetka častni pokrovitelj Dnevov kočevarske kulture, predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor. Projekt pa sofinancira tudi Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. 

V naši pretekli objavi lahko preberete več o božičnih navadah in verovanjih na Kočevskem.

The post Dnevi kočevarske kulture: projekt treh občin appeared first on Kočevski b(r)log / Gottscheer blog.