Ob glavni cesti, ki vodi skozi vas Občice v občini Dolenjske Toplice, stoji obnovljena stara domačija modre barve. V njej ima od leta 1998 svoje prostore Društvo Kočevarjev – staroselcev. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1992 in skrbi za promocijo in ohranjanja kočevarske kulture ter kulturne dediščine. Glavne dejavnosti Društva so usmerjene v delovanje folklorne skupine, izdajo časopisa Bakh – Pot, poučevanje nemščine in kočevarščine ter organizacijo delavnic za otroke. Aktivno sodelujejo pri dogodku Dnevi kočevarske kulture, ki se odvijajo od leta 2015 in jih izmenično organizirajo občine Kočevje, Dolenjske Toplice in Semič. Od leta 2014 društvo tudi skrbi za sadovnjak s starimi sortami sadnega drevja, ki so značilne za Kočevsko regijo.

Ureditev etnološke zbirke Kočevarjev v Občicah

Sodelujoči pri ureditvi zbirke Kočevarjev

V sklopu študentskega projekta za trajnostni razvoj Etnološka zbirka Kočevarjev in pešpot med starimi sortami sadnega drevja, ki ga je financirala Univerza v Ljubljani, smo med junijem in septembrom 2023 pod mentorstvom vodje projekta dr. Anje Moric, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju FF UL), dr. Tanje Žigon, Oddelek za prevajalstvo FF UL in Primoža Primca, predsednika Društva Kočevarjev – staroselcev, pri urejanju in interpretaciji etnološke zbirke in sadovnjaka starih sadnih sort sodelovale študentke navedenih oddelkov: Jana Rajh Plohl, Pika Pipan, Gaja Slapnik, Klara Vrabl in Kaja Večko. Za administrativni potek in koordinacijo projekta je skrbela Urška Gruden iz Filozofske fakultete UL.

Potek ureditve etnološke zbirke Kočevarjev

V mansardi hiše in pod kozolcem smo uredili zbirko predmetov, ki so jih Kočevarji od srede 19. stol. pa do srede 20. stol. uporabljali pri delu na polju ali vsakodnevnem življenju. Razstavljene so npr. polšje pasti, tehtnice, kmečko orodje, čebelji panji itd., v pomožnem poslopju pa sta tudi dve maketi kočevarskih vasi, ki ju je izdelal gozdar Anton Prelesnik.

Študentke smo izvedle več intervjujev s Kočevarji iz Občic in okolice in, kadar je bilo mogoče, zabeležile kočevarske izraze za razstavljene predmete. Kočevarščino danes namreč govorijo le še redki. Sogovornike smo spraševale o predmetih, ki so jih uporabljali, o njihovih navadah, vsakdanu, čebelarstvu, sadnem drevju itd. Tako smo iz prve roke slišale in začutile, kako so ljudje na Kočevskem nekoč živeli. Včasih je pogovor nanesel tudi na medgeneracijske razlike, npr. v enem izmed intervjujev z Johanesom Hansom Jaklitschem je beseda stekla o paši in tem, kako današnje generacije mladih odraščajo drugače in npr. več ne poznajo iger, ki so se jih nekoč pastirji igrali na pašnikih.

Prevajalsko delo

V sklopu projekta sva študentki Oddelka za prevajalstvo iz nemščine v slovenščino prevedli del knjige Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven, v kateri je Balthasar Hacquet opisal Kočevarje, da smo ga lahko uporabili pri pripravi besedil za razstavne panoje. Pri tem sva se prvič spopadli z besedilom v nemščini iz 19. stoletja. Čeprav sva besedilo aktualizirali za današnjega bralca, sva se trudili, da bi ohranili patino časa, v katerem je nastalo. Zdelo se nama je namreč pomembno, da je v njem čutiti avtorjev slog pisanja. Kasneje je bilo potrebno vsa besedila razstavnih panojev prevesti tudi v nemščino in angleščino. O etnološki zbirki in sadovnjaku je v sklopu projekta, prav tako v treh jezikih, nastala informativna zloženka za obiskovalce. 

Na ogled prenovljene etnološke zbirke Društva Kočevarjev – staroselcev in sadovnjaka starih sadnih sort, ki sta bila slavnostno odprta 18. septembra 2023, ste vabljeni vsi, ki vas zanimajo zgodovinske in etnološke značilnosti območja Kočevske npr. lov na polhe, krošnjarstvo, furmanstvo, sadjarstvo, in še marsikaj.

Avtorici članka, Klara Vrabl in Kaja Večko, sta študentki Oddelka za prevajalstvo, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Septembra 2023 je preteklo 130 let od prihoda železnice v Kočevje. Več preberite tukaj.

The post Študentski projekt za ureditev etnološke zbirke Kočevarjev v Občicah appeared first on Kočevski b(r)log / Gottscheer blog.

Leta 1956, ko sem bil star 4 leta, smo iz Avstrije šli v Ameriko. Moja starša sta na Kočevskem živela do leta 1938, ko je oče v Ljubljani odprl trgovino z oblačili, kjer je prodajal obleke, izdelane v podjetju Kresse iz Kočevja. Ob koncu druge svetovne vojne sta moja starša živela na Jesenicah. Njuni slovenski prijatelji so jima predlagali, da je najbolje, da zbežita iz države, zato sta spakirala in odšla. Z nekaj osebnimi predmeti, sta se z očetovim tovornjakom “Holtz Gazer” odpeljala čez mejo. 

Najdragocenejši predmeti, ki jih še vedno hranim, so družinske fotografije, ki jih je posnel moj oče na Kočevskem in vezani originalni izvodi “Kočevarskega koledarja” (Gottscheer Kalender), od 1921 do 1941, ki jih je mama prejela od svojega očeta, učitelja in pisatelja, ki je za “Gottscheer Kalender” pisal članke. Gottscheer Kalender je bila letna publikacija s članki, pesmimi in slikami o življenju na Kočevskem. 

Življenje v kočevarski skupnosti v Ridgewoodu, v New Yorku

Prispeli smo v ZDA in našli stanovanje v šestdružinski stanovanjski hiši v lasti družine Michitsch, ki je 10 let prej prav tako prišla s Kočevske. Na naši ulici v Ridgewoodu v New Yorku so bile še druge kočevarske družine, s priimki Kikel, Loser, Tramposch, Jurkowitsch in Urbanitsch. Tu si lahko vsak dan slišal kočevarsko narečje. 

Kočevarski klub v Ridgewoodu

S sestro sva enkrat tedensko obiskovala  Kočevarski klub »Gottscheer Clubhouse«, naš skupnostni center, kjer sva pela v otroškem zboru (“Kinder Chor”). Učili smo se nemške in angleške pesmi za letni nastop v brooklynski koncertni dvorani. V centru, imenovanem tudi “Gottscheer Halle”, se srečujejo člani nogometnega kluba “Blau Weiss Gottschee Fussball Verein”, mešanega pevskega zbora “Damen und Maenner Chor”, kočevarskega društva “Gottscheer Relief”, ustanovljenega za pomoč priseljencem s Kočevske, Ribiškega in lovskega kluba, in Kegljaškega kluba. V bar, ki sodi v sklop “Kočevarske dvorane”, je gospod Samide prinesel svojo harmoniko in obiskovalcem, ki so pili pivo in govorili kočevarsko, igral kočevarske in slovenske pesmi.

V klubu je velika dvorana za poroke, plese in zabave. Blizu šanka visi velik uokvirjen zemljevid Kočevske, pri vhodu pa fotografije žensk, ki so bile izbrane za mis Kočevarjev. Na našem letnem pikniku, se tisoči ljudi kočevarskega porekla še vedno vsako leto srečujejo in uživajo v glasbi harmonike, jedo pečeno govedino, kranjske klobase, potico pobolico in jabolčni zavitek. Spomladi vsak izmed klubov sponzorira ples, kjer plešemo ob ritmih polke, valčka in priljubljene ameriške glasbe. 

V Ridgewoodu smo se štirikrat selili. Vsakič v večjo in boljšo hišo, zanimivo pa je to, da so bili kamor koli smo se preselili, v bližini vedno Kočevarji. Nekateri priimki naših novih sosedov so bili Stalzer, Siegmund, Stampfel, Kostner, Stritzl, Lukan, Morscher, Morschner, Petschauer, Hutter, Maurin, Krainer in Stiene. 

Krščanske praznike v Ridgewoodu praznujemo z nemško mašo v cerkvi sv. Matije, dan sv. Miklavža v Kočevarskem klubu, velikonočni vikend pa z blagoslovom velikonočne hrane v štirih katoliških cerkvah v moji newyorški soseski.

Stiki s Kočevsko

Moj stric Albert Loser je pisal za mesečnik “Gottscheer Zeitung”. Ker sem študiral fotografijo in postal navdušen fotograf, je v njem objavljal moje fotografije kočevskih dogodkov. Sedaj imam spletno stran: www.gottschee.us, kjer objavljam teme, pomembne za kočevarsko skupnost, moje dokumentarne video posnetke pa si lahko ogledate na Youtube kanalu z imenom “Gottscheerisch“. Med svojimi vsakoletnimi potovanji v Slovenijo uživam tudi pri fotografiranju in snemanju pokrajine, kjer so 600 let živeli Kočevarji.

Imam prijatelje in sorodnike, ki prav tako na internetu objavljajo informacije o Kočevski, tako da se na ta način naša kulturna dediščina prenaša na naslednjo generacijo, ki govori in bere predvsem angleško. Na tisoče ljudi je iz Kočevja odšlo v novi svet, vendar se njihove številne kulturne dejavnosti, običaji in jezik še vedno ohranjajo in prenašajo na naslednjo generacijo, zahvaljujoč demokratičnemu vidiku interneta, kjer lahko vsakdo prosto deli informacije.

John B. Gladitsch je z vami delil izkušnjo življenja v kočevarski skupnosti v ZDA. O aktivnostih Kočevarjev – staroselcev iz Občic pa piše Urška Kop.

The post John B. Gladitsch: zgodba ameriškega Kočevarja appeared first on Kočevski b(r)log / Gottscheer blog.