Kočevski b(r)log

John B. Gladitsch: zgodba ameriškega Kočevarja

Pot v Ameriko

Leta 1956, ko sem bil star 4 leta, smo iz Avstrije šli v Ameriko. Moja starša sta na Kočevskem živela do leta 1938, ko je oče v Ljubljani odprl trgovino z oblačili, kjer je prodajal obleke, izdelane v podjetju Kresse iz Kočevja. Ob koncu druge svetovne vojne sta moja starša živela na Jesenicah. Njuni slovenski prijatelji so jima predlagali, da je najbolje, da zbežita iz države, zato sta spakirala in odšla. Z nekaj osebnimi predmeti, sta se z očetovim tovornjakom “Holtz Gazer” odpeljala čez mejo. 

Johnov oče (roj. 1910) v svojem kamionetu. Kočevje, okrog leta 1937. Fotografija je last Johna B. Gladitscha.
Johnov oče (roj. 1910) v svojem kamionetu. Kočevje, okrog leta 1937. Fotografija je last Johna B. Gladitscha.

Najdragocenejši predmeti, ki jih še vedno hranim, so družinske fotografije, ki jih je posnel moj oče na Kočevskem in vezani originalni izvodi “Kočevarskega koledarja” (Gottscheer Kalender), od 1921 do 1941, ki jih je mama prejela od svojega očeta, učitelja in pisatelja, ki je za “Gottscheer Kalender” pisal članke. Gottscheer Kalender je bila letna publikacija s članki, pesmimi in slikami o življenju na Kočevskem. 

Gladitscheva hiša in gostilna v Dolnji Brigi pred vojno. Fotografija last Johna B. Gladitscha.

Življenje v kočevarski skupnosti v Ridgewoodu, v New Yorku

Prispeli smo v ZDA in našli stanovanje v šestdružinski stanovanjski hiši v lasti družine Michitsch, ki je 10 let prej prav tako prišla s Kočevske. Na naši ulici v Ridgewoodu v New Yorku so bile še druge kočevarske družine, s priimki Kikel, Loser, Tramposch, Jurkowitsch in Urbanitsch. Tu si lahko vsak dan slišal kočevarsko narečje. 

Kočevarski klub v Ridgewoodu

S sestro sva enkrat tedensko obiskovala  Kočevarski klub »Gottscheer Clubhouse«, naš skupnostni center, kjer sva pela v otroškem zboru (“Kinder Chor”). Učili smo se nemške in angleške pesmi za letni nastop v brooklynski koncertni dvorani. V centru, imenovanem tudi “Gottscheer Halle”, se srečujejo člani nogometnega kluba “Blau Weiss Gottschee Fussball Verein”, mešanega pevskega zbora “Damen und Maenner Chor”, kočevarskega društva “Gottscheer Relief”, ustanovljenega za pomoč priseljencem s Kočevske, Ribiškega in lovskega kluba, in Kegljaškega kluba. V bar, ki sodi v sklop “Kočevarske dvorane”, je gospod Samide prinesel svojo harmoniko in obiskovalcem, ki so pili pivo in govorili kočevarsko, igral kočevarske in slovenske pesmi.

Gladitscheva družina pred Kočevarskim klubom okrog leta 1963. Fotografija last Johna B. Gladitscha.

V klubu je velika dvorana za poroke, plese in zabave. Blizu šanka visi velik uokvirjen zemljevid Kočevske, pri vhodu pa fotografije žensk, ki so bile izbrane za mis Kočevarjev. Na našem letnem pikniku, se tisoči ljudi kočevarskega porekla še vedno vsako leto srečujejo in uživajo v glasbi harmonike, jedo pečeno govedino, kranjske klobase, potico pobolico in jabolčni zavitek. Spomladi vsak izmed klubov sponzorira ples, kjer plešemo ob ritmih polke, valčka in priljubljene ameriške glasbe. 

Kočevarske misice na Kočevarskem pikniku v New Yorku, leta 1973. Foto: John B. Gladitsch.

V Ridgewoodu smo se štirikrat selili. Vsakič v večjo in boljšo hišo, zanimivo pa je to, da so bili kamor koli smo se preselili, v bližini vedno Kočevarji. Nekateri priimki naših novih sosedov so bili Stalzer, Siegmund, Stampfel, Kostner, Stritzl, Lukan, Morscher, Morschner, Petschauer, Hutter, Maurin, Krainer in Stiene. 

Krščanske praznike v Ridgewoodu praznujemo z nemško mašo v cerkvi sv. Matije, dan sv. Miklavža v Kočevarskem klubu, velikonočni vikend pa z blagoslovom velikonočne hrane v štirih katoliških cerkvah v moji newyorški soseski.

Stiki s Kočevsko

Moj stric Albert Loser je pisal za mesečnik “Gottscheer Zeitung”. Ker sem študiral fotografijo in postal navdušen fotograf, je v njem objavljal moje fotografije kočevskih dogodkov. Sedaj imam spletno stran: www.gottschee.us, kjer objavljam teme, pomembne za kočevarsko skupnost, moje dokumentarne video posnetke pa si lahko ogledate na Youtube kanalu z imenom “Gottscheerisch“. Med svojimi vsakoletnimi potovanji v Slovenijo uživam tudi pri fotografiranju in snemanju pokrajine, kjer so 600 let živeli Kočevarji.

John B. Gladitsch je zavzet forograf, ki veliko fotografira ptice. Foto: Mitchell Schlimer.

Imam prijatelje in sorodnike, ki prav tako na internetu objavljajo informacije o Kočevski, tako da se na ta način naša kulturna dediščina prenaša na naslednjo generacijo, ki govori in bere predvsem angleško. Na tisoče ljudi je iz Kočevja odšlo v novi svet, vendar se njihove številne kulturne dejavnosti, običaji in jezik še vedno ohranjajo in prenašajo na naslednjo generacijo, zahvaljujoč demokratičnemu vidiku interneta, kjer lahko vsakdo prosto deli informacije.

John B. Gladitsch je z vami delil izkušnjo življenja v kočevarski skupnosti v ZDA. O aktivnostih Kočevarjev – staroselcev iz Občic pa piše Urška Kop.

Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina

Exit mobile version