Zgodovina

Spomeniki padlim v prvi svetovni vojni na Kočevskem

Prva svetovna vojna, ali Velika vojna, je znana kot ena največjih tragedij v človeški zgodovini. Prizadela ni le držav oz. območij, kjer so se bitke neposredno odvijale, pač pa tudi t.i. kraje v zaledju. Mednje sodi tudi Kočevska. Ob zaukazani mobilizaciji, 26. julija 1914, se kot drugi prebivalci Avstro-ogrske monarhije tudi Kočevarji niso zavedali resnosti situacije. Gottscheer Kalender navaja, da so fantje in možje iz fare Mozelj na bojišča odhajali “z entiziazmom, humorjem in brezskrbno, kot bi šli na orožne vaje v času miru.” Pričakovali so vrnitev pred Božičem, realnost pa je bila, da se marsikateri od njih ni nikoli več vrnil domov. Pričakovali so vrnitev pred Božičem, realnost pa je bila, da se marsikateri od njih ni nikoli več vrnil domov.

Odšlo je okoli 1600 mož. Večina je bila dodeljena v 3.korpus, v 17. pehotni polk. Borili so se največ na t.i. vzhodni oz. ruski fronti (v Galiciji) in na soški ter tirolski fronti. V prvem letu vojne, do jeseni 1915, je bil kar vsak14.kočevarski vojak odlikovan ali pohvaljen za svojo hrabrost. Natančnega podatka o tem koliko kočevarskih mož je v vojni izgubilo življenje nimamo. Večina padlih je pokopana na tujem, v bližini bojišč.

Spominska plošča v Borovcu

Po vojni so po vsej Evropi, tudi v Sloveniji, v spomin na padle vojake ali v zahvalo za njihovo srečno vrnitev domov, začeli nastajati spomeniki, kapele in obeležja. Prvi spomenik oz. spominska tabla padlim v prvi svetovni vojni na Kočevskem je bila postavljena v cerkvi sv. Mihaela v Borovcu, 1. septembra 1922. 1 m visoko in 80 cm široko tablo iz sivega carrarskega marmorja, na katero so z zlatimi črkami zapisali imena padlih vojakov, so pritrdili na desno cerkveno steno pod prižnico. Izdelalo jo je podjetje Venchiarutti und Stender iz Štalcerjev.

Spominska plošča v Stari Cerkvi

Borovčanom so štiri leta kasneje sledili prebivalci Stare Cerkve. 2,46 m visoko in 1,50 m široko ploščo iz kraškega in belgijskega črnega marmorja, ki jo je izdelal ljubljanski kamnosek Alojz Vodnik, so vdelali na zvonik cerkve Marijinega vnebovzetja. Na srednji plošči je seznam 60 imen padlih vojakov iz Župnije Stara Cerkev. Na vrhu je vklesana podoba padlega vojaka v polni oborožitvi, ležečega v idilični pokrajini. Pod ploščo je epitaf v nemščini: »Slavo junakov, hvaležnost domovini, spomenik, oznanjaj prihodnjim rodovom!« Vtis, da gre za spominsko mesto oz. simboličen skupni grob vojakov, katerih trupel nikoli niso prepeljali v domovino, naredi ograja, ki jo je izdelal ključavničarski mojster Eppich. Tabla je bila blagoslovljena ob Malem šmarnu, 8. septembra 1926. Spomenik je posvetil kočevski dekan Ferdinand Erker. Praznovanja, ki je trajalo ves dan, se je udeležilo vse prebivalstvo, na veselici pa sta igrali kar dve godbi. Spomenik je bil obnovljen leta 2009. Obnovo je plačalo Kočevarsko društvo iz Celovca.

Spominska tabla v Stari Cerkvi. Foto: Anja Moric.
Spominska plošča z imeni padlih v Stari Cerkvi. Foto: dr. Anja Moric.

Spominska tabla v Stari Cerkvi je edini do danes ohranjen spomenik padlim v prvi svetovni vojni na Kočevskem. Tabla iz cerkve Sv. Mihaela v Borovcu, je bila skupaj s cerkvijo uničena, saj so cerkev leta 1943 požgali Italijani, ruševine pa so bile leta 1952 odstranjene. Sklepamo lahko, da je obstajalo več kapel ali križev v spomin na prvo svetovno vojno, ki pa so bili po drugi svetovni vojni uničeni.

Cerkev Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi. Avtor fotografije: Vekoslav Kramarič. Hrani: Slovenski etnografski muzej.
Cerkev Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi, spominska tabla je okrašena z zelenjem. Avtor fotografije: Vekoslav Kramarič. Hrani: Slovenski etnografski muzej.

Kapelica Matere Božje

Med njimi je tudi kapelica Matere Božje, ki so jo slovesno posvetili 2. oktobra 1921. Stala je na poti iz Kočevja proti Stari Cerkvi in Mali Gori. Njeno izgradnjo sta v zahvalo za srečno vrnitev svojih mož iz vojne plačali Maria Tscherne in Josefa Eppich iz Mahovnika. Tudi to kapelo je posvetil dekan Erker. Župnik Josef Eppich je poročal, da so se pešci iz mesta, pa tudi obiskovalci Kočevja in rudarji, ki so se vračali iz premogovnika, radi ustavili pred čudovito sliko, ki je celo dobila električno razsvetljavo. Napovedal je, da bo poleg kapele zasajena lipa z leti prostor še polepšala, a se je motil. Danes ne najdemo več niti kapele niti lipe.

Kapelica Matere Božje. Avtor fotografije: Josef Dornig, objavljeno v Gottscheer Kalender 1925.
Posvetitev kapele Matere Božje je vodil dekan Ferdinand Erker. Avtor fotografije: Josef Dornig, slika je bila objavljena v Gottscheer Kalender 1925.

Ostali spomeniki prvi svetovni vojni na območju širše Kočevske

Na širšem Kočevskem sta ohranjena še (vsaj) dva spomenika prvi svetovni vojni. Kamnit križ, v zahvalo za srečno vrnitev iz vojne je v Mirtovičih ob cesti Mirtoviči – Petrina postavil Anton Štimec iz Mirtovičev. Domačini mu pravijo Mihejlov križ. Ena izmed kapelic v zahvalo za srečno vrnitev iz vojne pa stoji tudi na belokranjskem delu nekdanjega kočevarskega poselitvenega območja, in sicer v vasi Seč.

Spomenik prvi svetovni vojni v Mirtovičih, foto: Anja Moric
Mihajlov križ v Mirtovičih. Foto: dr. Anja Moric.

Viri:
– Gottscheer Kalender (1925, 1929).
– Gottscheer Zeitung (1921-1927).
– Vanda Trdan: Zabrisane sledi 1996: (zgodovina Kočevarjev od 1900 do 1918). Diplomska naloga.
– Makarovič, Marija, Kordiš, Ivan idr. 2002: Dva bregova, eno srce: življenjske pripovedi iz doline Kolpe in Čabranke. Kočevje: Pokrajinski muzej.
– Zupan, Gojko, Ferenc, Mitja, Dolinar, France M. 1993: Cerkve na Kočevskem nekoč in danes = Die Gottscheer Kirchen einst und heute. Kočevje: Župnija, Muzej.
– Zupan, Gojko, Ferenc, Mitja 2011-2013: Izgubljene kočevske vasi: nekoč so z nami živeli kočevski Nemci. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

V prejšnji objavi: Koblarska in Črna jama.

Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina Nemščina

Ni komentarjev

Discover more from Kočevski b(r)log / Gottscheer blog

Subscribe now to keep reading and get access to the full archive.

Continue reading