Društvo Kočevarjev – staroselcev
Ob glavni cesti, ki vodi skozi vas Občice v občini Dolenjske Toplice, stoji obnovljena stara domačija modre barve. V njej ima od leta 1998 svoje prostore Društvo Kočevarjev – staroselcev. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1992 in skrbi za promocijo in ohranjanja kočevarske kulture ter kulturne dediščine. Glavne dejavnosti Društva so usmerjene v delovanje folklorne skupine, izdajo časopisa Bakh – Pot, poučevanje nemščine in kočevarščine ter organizacijo delavnic za otroke. Aktivno sodelujejo pri dogodku Dnevi kočevarske kulture, ki se odvijajo od leta 2015 in jih izmenično organizirajo občine Kočevje, Dolenjske Toplice in Semič. Od leta 2014 društvo tudi skrbi za sadovnjak s starimi sortami sadnega drevja, ki so značilne za Kočevsko regijo.
Ureditev etnološke zbirke Kočevarjev v Občicah
Sodelujoči pri ureditvi zbirke Kočevarjev
V sklopu študentskega projekta za trajnostni razvoj Etnološka zbirka Kočevarjev in pešpot med starimi sortami sadnega drevja, ki ga je financirala Univerza v Ljubljani, smo med junijem in septembrom 2023 pod mentorstvom vodje projekta dr. Anje Moric, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju FF UL), dr. Tanje Žigon, Oddelek za prevajalstvo FF UL in Primoža Primca, predsednika Društva Kočevarjev – staroselcev, pri urejanju in interpretaciji etnološke zbirke in sadovnjaka starih sadnih sort sodelovale študentke navedenih oddelkov: Jana Rajh Plohl, Pika Pipan, Gaja Slapnik, Klara Vrabl in Kaja Večko. Za administrativni potek in koordinacijo projekta je skrbela Urška Gruden iz Filozofske fakultete UL.
Potek ureditve etnološke zbirke Kočevarjev
V mansardi hiše in pod kozolcem smo uredili zbirko predmetov, ki so jih Kočevarji od srede 19. stol. pa do srede 20. stol. uporabljali pri delu na polju ali vsakodnevnem življenju. Razstavljene so npr. polšje pasti, tehtnice, kmečko orodje, čebelji panji itd., v pomožnem poslopju pa sta tudi dve maketi kočevarskih vasi, ki ju je izdelal gozdar Anton Prelesnik.
Študentke smo izvedle več intervjujev s Kočevarji iz Občic in okolice in, kadar je bilo mogoče, zabeležile kočevarske izraze za razstavljene predmete. Kočevarščino danes namreč govorijo le še redki. Sogovornike smo spraševale o predmetih, ki so jih uporabljali, o njihovih navadah, vsakdanu, čebelarstvu, sadnem drevju itd. Tako smo iz prve roke slišale in začutile, kako so ljudje na Kočevskem nekoč živeli. Včasih je pogovor nanesel tudi na medgeneracijske razlike, npr. v enem izmed intervjujev z Johanesom Hansom Jaklitschem je beseda stekla o paši in tem, kako današnje generacije mladih odraščajo drugače in npr. več ne poznajo iger, ki so se jih nekoč pastirji igrali na pašnikih.
Prevajalsko delo
V sklopu projekta sva študentki Oddelka za prevajalstvo iz nemščine v slovenščino prevedli del knjige Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven, v kateri je Balthasar Hacquet opisal Kočevarje, da smo ga lahko uporabili pri pripravi besedil za razstavne panoje. Pri tem sva se prvič spopadli z besedilom v nemščini iz 19. stoletja. Čeprav sva besedilo aktualizirali za današnjega bralca, sva se trudili, da bi ohranili patino časa, v katerem je nastalo. Zdelo se nama je namreč pomembno, da je v njem čutiti avtorjev slog pisanja. Kasneje je bilo potrebno vsa besedila razstavnih panojev prevesti tudi v nemščino in angleščino. O etnološki zbirki in sadovnjaku je v sklopu projekta, prav tako v treh jezikih, nastala informativna zloženka za obiskovalce.
Na ogled prenovljene etnološke zbirke Društva Kočevarjev – staroselcev in sadovnjaka starih sadnih sort, ki sta bila slavnostno odprta 18. septembra 2023, ste vabljeni vsi, ki vas zanimajo zgodovinske in etnološke značilnosti območja Kočevske npr. lov na polhe, krošnjarstvo, furmanstvo, sadjarstvo, in še marsikaj.
Avtorici članka, Klara Vrabl in Kaja Večko, sta študentki Oddelka za prevajalstvo, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Septembra 2023 je preteklo 130 let od prihoda železnice v Kočevje. Več preberite tukaj.
Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina Nemščina
Ni komentarjev