Bil je vsestranski in zelo subtilen umetnik, ki je navdih iskal v domačem okolju, zlasti v življenju in trpljenju domačih ljudi. Prepoznal je pomen umetnosti in njenega vpliva na identiteto Kočevske in jo s svojimi deli pomembno zaznamoval. Lahko bi rekli, da je mesto Kočevje postalo njegova forma viva, saj njegove umetnine, med katerimi je najbolj prepoznavna Deklica s piščalko, že desetletja spremljajo utrip mesta.
Stanislav (Stane) Jarm se je rodil leta 1931 v Osilnici v rezbarski družini. Stari oče po očetovi strani, oče in brat so bili podobarji, stari oče po materini strani pa cerkveni slikar, zato se je Jarm že v otroštvu navdušil nad rezbarjenjem. Po študiju kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1956 zaključeni kiparski specialki, ga je pot pripeljala nazaj v Kočevje, kjer je poučeval likovno vzgojo na osnovni šoli, več let pa tudi umetnostno zgodovino na Gimnaziji Kočevje. Bil je eden izmed pobudnikov za ustanovitev Likovnega salona Kočevje, kjer je večkrat razstavil svoja dela. Aktiven je bil zlasti na področju kiparstva, grafike in risbe. Prejel je številne nagrade in častne nazive.
Umetniške tehnike
Po vrnitvi v Kočevje se je Stane Jarm najprej posvetil izdelovanju kipov iz gline, a se je kmalu popolnoma predal lesu. Sprva ga je obdeloval z dletom, nato s sekiro, kasneje pa z motorno žago, ki je postala njegovo glavno orodje. Ravno raba tesarskih orodij je zaznamovala njegov ekspresionističen in prepoznaven slog. V intervjuju leta 2002 je dejal: »Orodje podobno vpliva na značaj likovnega izdelka. Meni je uporaba motorne žage všeč, ker je hitra in učinkovita. Z njo hitro sledim svojim zamislim in domislicam, občutju. Veliko časa sem zapravil v službi, potem pa sem hitel narediti to, kar so ‘svobodni’ lahko delali počasi in v miru. Meni se vedno mudi, zato sem orodje prilagodil temu. Pa močan sem bil še od doma, rad sem na primer kosil. Z motorko rad delam, ker pušča na lesu surove, grobe poteze, kot jih pušča na ljudeh trpljenje in trdo življenje.« (Jarm v Gregorčič, 2002).
Trpljenje kot motiv in navdih
Motive za množico del je našel v rojstni kolpski dolini, v gozdu, življenju in trpljenju tamkajšnjega prebivalstva – zlasti mater, vdov, otrok in talcev med drugo svetovno vojno. Presunila ga je tudi povojna morija. »Moji motivi segajo v doživljanje okolja v otroštvu. Vojna, kruto nasilje, trpljenje ljudi, smrt, pa tudi mladost in pesem so moji motivi. To sem doživel sam ali pa sočutil ob ljudeh v ožjem okolju in nasploh zaslutil v človeški usodi. Spoštujem človeško trpljenje, žalost in veselje. Pomagal bi rad, da ne bi bilo toliko nepotrebnega gorja na svetu, pa drugače ne morem kot tako, da o tem govorim s svojimi figurami v lesu« (Jarm v Gregorčič, 2002).
Jarmov pogled na trpljenje je ujet v njegovih podobah trpečega Kristusa: »Kristus zame ni samo Kristus iz krščanstva, ampak je zame podoba človeka, ki trpi … Ko sem gledal Kristusovo trpljenje, se mi je zdelo, da ljudje podobno trpijo.« (Jarm v Ognjišče, 2011). Jarmova dela nimajo zgolj estetske, pač pa tudi veliko sporočilno vrednost. S križevim potom Trpljenje Slovencev, na poti proti grobiščem pod Krenom v Kočevskem rogu, je izrazil svojo bolečino ob povojnih dogodkih in hkrati želel pozvati k odpuščanju krivic in strahot, ki so se v Kočevskem Rogu zgodile z množičnimi povojnimi poboji. V pozivih k spravi je vidna veličina Staneta Jarma, ne le kot umetnika, ampak tudi kot človeka.
Jarmovo leto
Občina Kočevje je v počastitev Jarmovega ustvarjanja leto 2011, v katerem bi praznoval 80. rojstni dan, razglasila za Jarmovo leto, vendar je umetnik žal pred dopolnitvijo jubileja umrl. Od leta 2012 ob občinskem kulturnem prazniku Občina Kočevje ustvarjalcem, ki dosegajo v slovenskem kulturnem prostoru nacionalno ali mednarodno primerljive vrhunske rezultate in bistveno prispevajo k umetniškemu, znanstvenemu in kulturnemu razvoju Kočevske, podeluje priznanja Deklica s piščalko. Nagrada se imenuje po Jarmovi skulpturi Deklice s piščalko, ki stoji poleg cerkve sv. Fabijana in Boštjana ter sv. Jerneja v Kočevju. Prvo priznanje Deklica s piščalko je leta 2012 posthumno prejel prav Stanislav Jarm.
Kip deklice s piščalko
Jarm je Deklico s piščalko izdelal leta 1959 po naročilu takratnega kočevskega župana Janeza Riglerja. Ker pa župan, preden je kip naročil, ni pridobil dovoljenja političnih veljakov, je morala deklica na postavitev čakati štiri leta. Leta 1963 so jo vkomponirali v vodnjak s plitvim bazenčkom, v katerega se je lokoma stakala voda iz njene piščali. Pred samskim blokom je stala več kot trideset let, nato pa so jo morali zaradi poškodb, ki so ji jih zadali vandali, umakniti. Na svoje mesto se je vrnila po tem, ko je arhitekt Beno Urh zanjo izdelal poseben podstavek in je bila končno iztrgana rokam huliganov. Deklica s piščalko ima tudi sestro dvojčico, ki od leta 2008 stoji pred Prešernovim gledališčem v Boljuncu pri Trstu. Kopijo kipa je Občini Dolina že leta 1988 podarila pobratena občina Kočevje.
Pot Staneta Jarma
Ob razglasitvi Jarmovega leta (2011) so v občini Kočevje oz. Pokrajinskem muzeju Kočevje zasnovali tudi projekt ureditve Poti Staneta Jarma. Izdelali so zloženko z zemljevidom poti in opisi dvanajstih javnih Jarmovih kipov. Devet jih stoji v mestu Kočevje, ostali pa na treh lokacijah zunaj mesta. Bolj radovedni se lahko odpravijo malo dlje in si ogledajo tudi Jarmova dela v Kočevski Reki in Osilnici. Prispevek o Poti Staneta Jarma je pripravil TV Kočevje.
Viri:
– Blatnik, S. Stane Jarm: Akademski kipar. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Pedagoška akademija v Ljubljani, 1983.
– Gregorčič, I., V lesu lahko zašepeta in zašumi ves gozd: Pogovor z akademskim kiparjem Stanetom Jarmom. Rast, št. 1(79), feb. 2002.
– Jarm, S. in Urh, B. Mestni vodnjak Kočevje. Kočevje: Občina Kočevje, 1996.
– Kovačič, N. Spomeniki Staneta Jarma na Kočevskem. V: Stane Jarm – kipar, 2012, str. 78–109. – Kovačič, N. Pot Staneta Jarma: The Stane Jarm path. Kočevje: Občina Kočevje, 2014.
– Kozina, G., Mignacca, A. in Benčič Serio, F. Projekt Deklica s piščalko: šolsko leto 2013-2014 = Progetto La ragazza con il flauto: anno scolastico [2013-2014]. Boljunec; Boršt; Pesek: Celodnevna osnovna šola s slovenskim učnim jezikom “Fran Venturini”, 2014.
– K.R. Umrl je Stane Jarm: Umrl je akademski kipar Stane Jarm (r. 1931), častni občan Kočevja in ribniške občine. Delo(online). Ljubljana, 3.10.2011 (citirano 10.10.2017) Dostopno na: http://www.delo.si/kultura/dediscina/umrl-je-stane- jarm.html.
– Ognjišče. Kipar Stane Jarm. Ognjišče (online). 11.2011 (citirano 10.10.2017) Dostopno na: http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/2354- kipar-stane-jarm.
– Uredništvo. Slovo Stanislava Jarma. E-Utrip (online). Kočevje, 3. 10. 2011 (citirano 10.10.2017) Dostopno na: https://www.e-utrip.si/slovo-stanislava- jarma/.
– Pinter, Tihomir (2000). Stane Jarm. URN:NBN:SI:IMG-46S0CU93 from http://www.dlib.si.
Bi radi izvedeli še kaj zanimivega o območju širše Kočevske? Preberite: Priklon naravi: pragozd Krokar.
Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina Nemščina
Ni komentarjev