Kulinarika

Šipling – kočevski božični kruh (poprtnik)

O posebno okrašenem božičnem kruhu, v različnih krajih po Sloveniji imenovanem poprtnik, namiznjak, žúpnik, župnek, poprtnják, bôžič, božíčnik, mížnik, nám(i)žnik, stólnik, postólnik itd., na Kočevskem pa šipling, žiplink, schupling ali Schiplitzen, je leta 1592 prvi pisal učenjak Hieronymus Megiser. Dobro stoletje za njim, leta 1689, je božične šege in verovanja na Kranjskem, katerih del je bil tudi poprtnik, v knjigi Slava vojvodine Kranjske opisal tudi polihistor Janez Vajkard Valvasor: “Že od starega pa Kranjci naprošajo malike (die Götzen), kakor Božiča (Boxitium) in še druge, o katerih so še dandanašnji nekatere praznoverske šege in imena. V svetih božičnih dneh nastavljajo ti na mizo ne le kruh, ampak tudi med, orehe, otrobe in podobno, in sicer v treh dneh: prvič na sveto Kristusovo noč, nato drugič na sveti novoletni večer in tretjič na večer pred svetimi tremi kralji. V kranjskem jeziku se imenujejo ti trije dnevi terje božičje, ali trije božiči.”

Poprtnik skupine gospodinj iz okolice Dolskega. Foto: Dora Škafar, 2008. Dostopno na: http://www.nesnovnadediscina.si/en/register-of-intangible-cultural-heritage/baking-poprtniki

Kočevski Šipling

Praznični čas “dvanajstih svetih noči” tudi na Kočevskem nikakor ni mogel miniti brez peke prazničnega kruha. Mizo, postavljeno pod “bogkovim kotom” z jaslicami, so pogrnili z belim prtom. Za Božič so gospodinje iz fine bele moke spekle velik božični kruh »šipling« in manjše hlebčke, ki so jih imenovali čuvaji (kočevarsko: bohtarǝ) in sosedje (kočevarsko: nohparn). Šipling je bil okrašen s figurami iz testa: Jezuščkom v zibki, golobi, kokošmi, govedom, svinjami in na robu obdan z vencem iz testa. Na mizi je moral stati do dneva Sv. treh kraljev. Takrat je vsak član družine dobil en kos. Košček šiplinga so dali tudi živalim, da bi jih tako obvarovali pred coprnicami. Venec oz. kito z roba šiplinga so shranili in ga ob prvi setvi položili na dno košare, da bi si zagotovili bogato letino.

Golobčki

Ženske so za otroke pripravile majhne hlebčke kruha »golobčke« (kočevarsko »taubǝ«). Otroci so jih radi razkazovali sosedom in prepevali: »Golobček, golobček, poleti, sreče veliko v hišo prinesi!« ali pa: »Golobček, golobček, poleti v moj želodec.« Če je kdo v prazničnih dneh šel na pot, je moral za srečno vrnitev nesti s seboj golobčka s šiplinga.

Poprtnik v Registru nesnovne dediščine

Po drugi svetovni vojni so poprtnike v veliki meri nadomestile potice. Konec 20. stoletja so peko poprtnikov ponekod ponovno začeli oživljati in jo leta 2013 vpisali v Register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS. V Zavodu Parnas iz Velikih Lašč vsako leto pripravijo praktično delavnico, o kateri so posneli tudi desetminutni film Priprava poprtnikov.

Priprava poprtnikov (2014). Avtor: Zavod Parnas. Materialne pravice prenešene na Ministrstvo za kulturo.

Poprtnik – recept

Božični kruh lahko pripravimo na več različnih načinov. Majda Tekavec iz Roba pri Velikih Laščah peče poprtnik po receptu, ki se ga spominja iz otroštva:

  • 1 kg moke, pol je lahko ostre
  • 3 jajca
  • kocka kvasa
  • 2 žlici ruma ali žganja
  • 125 g masla
  • do 100 g sladkorja
  • zavitek vaniljevega sladkorja
  • limonina lupinica
  • žlička soli
  • od 0,5 do 1 l mleka

Moko presejte na desko in naredite jamico. Vanjo nadrobite kvas in nalijte malo toplega mleka. Na rob moke dodajte sol. Ko kvas naraste, ga premešajte z moko. V jamico ubijte jajca in dodajte rum. Postopoma prilivajte toplo mleko, da bo zamešeno testo mehko. Mesite, nato pa prilijte stopljeno maslo in ponovno mesite, dokler testo ne postane gladko. Hlebec lahko na večih mestih prepikate, da v pečici ne bi razpokal. Okraske iz pregnetenega testa izdelajte šele, ko bo hlebec že vzhajal, da ne bodo izgubili oblike. Pritrdite jih s stepenim jajcem ali vodo. 

Golobčki – recept

Ne pozabite pa za vsakega izmed otrok (in otrok po duši) speči po enega golobčka! Uporabite lahko zgornji recept ali pa recept, ki ga je v kočevarskem kuharskem priročniku iz leta 2008 zapisal Profesor Horst Krauland, izdalo pa Kočevarsko društvo iz Celovca (Gottscheer Landsmannschaft Klagenfurt).

Testo za božične golobčke pripravite iz:

  • 1/2 kg gladke moke,
  • 3 g kvasa
  • ¼ litra mleka
  • 2 rumenjaka
  • 3 žlice sladkorja
  • 15 dag masla
  • 1 zavitek vanilijevega sladkorja
  • sol
  • limonina lupinica
  • malo ruma.

Iz kosa testa oblikujte glavo s kljunom in z nožem naredite zareze za krila in peresa. Za oči uporabite dve rozini ali kavni zrni. Med peko lahko glavo podprete s plutovinastim zamaškom.

V navdih vam je lahko tudi video z delavnice peke poprtnika, ki so ga pripravili v Zavodu Parnas.

Delavnica priprave poprtnika. Avtor: Zavod Parnas.

Pa ne pozabite v komentar zapisati kateri recept vam je ljubši in deliti fotografij!

Viri:
– Popit, Ilja. 2019. Daritvena pogača župnik in Valvasorjev Hausgötze – gospodarček. Studia Mythologica Slavica. Dostopno na: http://sms.zrc-sazu.si/pdf/22/SMS_22_11_Popit.pdf
– Bavčar, Julijana. 2012. Ptičkov vsaj toliko, kolikor je otrok pri hiši. Delo in dom. Dostopno na: https://deloindom.delo.si/stanujem/ptickov-vsaj-toliko-kolikor-je-otrok-pri-hisi
– Zavod Parnas. Priprava poprtnikov. Dostopno na: http://zavod-parnas.org/w/poprtnik/
– Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo. 2013. Opis enote žive kulturne dediščine: Priprava poprtnikov. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00022.pdf
Gottscheer Zeitung. 2014 (december). Dǝ Khöscht ahoimǝ in Gottschǝab.
– Hauffen, Adolf. 1895. Die deutsche Sprachinsel Gottschee: Geschichte und Mundart, Lebensverhältnisse, Sitten und Gebräuche, Sagen, Märchen und Lieder. Graz: Styria. 
– Županič, Niko. 1937. Okrog novega leta na Kočevskem: Tudi med Kočevarji žal izginjajo originalni zimski običaji. Jutro.
– Tschinkel, Wilhelm. 2004. Kočevarska folklora: v šegah, navadah, pravljicah, povedkah, legendah in drugih folklornih izročilih = Gottscheer Volkstum: in Sitte, Brauch, Märchen, Sagen, Legenden und anderen volkstümlichen Überlieferungen. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Bi radi izvedeli kako so na Kočevskem nekoč praznovali novoletne praznike? Preberite: Božične navade in verovanja na Kočevskem.

Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina Nemščina

Ni komentarjev

Odgovori

Discover more from Kočevski b(r)log / Gottscheer blog

Subscribe now to keep reading and get access to the full archive.

Continue reading