Obrti Zgodovina

Jesen je kar vse moške vzela – kočevarski krošnjarji

»Kočevarji so bili krošnjarsko ljudstvo. Jesen je kar vse moške vzela. Odšli so v razna mesta – prav do Berlina. Mnogo so zaslužili in moram priznati, da je bila tedaj v Kočevju – zlasti v mestu samem – resnična blaginja. Po krčmah si dobil najboljše prigrizke, kakor jih tudi Ljubljana ni nudila.« je v knjigi Leta mojega popotovanja zapisal Fran Saleški Finžgar.

Vsako leto so se s trebuhom za kruhom kočevarski moški odpravili v druge države tedanje Avstro-Ogrske in Nemčijo. V pletenih koših – krošnjah, so nosili svojo robo in jo zvečer prodajali po gostilnah. Ponujali so »fix-nix« – srečelov s številkami od 1 do 90 oz. igre »visoko-nizko«, »tri pod sto« ali »par-nepar«. Nagrada za pravilno stavo oz. izvlečene številke je bil izdelek iz krošnjarjeve ponudbe. Tako je bilo vse do druge svetovne vojne.

Kočevarski krošnjar v mestu Kočevju. Avtor fotografije: Herbert Otterstädt. Objavljeno v: Got
Kočevarski krošnjar v mestu Kočevju. Avtor fotografije: Herbert Otterstädt. Objavljeno v: Gottschee, verlorene Heimat deutscher Waldbauern, 1962; dostopno na: www.gottschee.de.

Od leta 1492, ko jim je cesar Friderik III. podelil pravico do svobodne trgovine z lastnimi izdelki brez plačila davkov, so Kočevarji, ki so bili med prvimi evropskimi krošnjarji tj. potujočimi trgovci (havzirarji iz nem.), po večjih evropskih mestih prodajali izdelke domače proizvodnje: suho robo, polšje kože, platno, živino itd. V 18. stoletju so dobili tudi dovoljenje za preprodajo izdelkov, ki so jih tovorili iz pristanišč v Reki in Bakru: sadja, riža, sardel, školjk, vina itd. Nakateri, t. i. kostajnarji, so pekli in prodajali kostanj, drugi pa so trgovali s slaščicami, loterijskimi igricami in drobnimi predmeti za vsakdanjo rabo.

Krošnjarjeva izkaznica iz leta 1932. Objavljeno na: www.gottscheer-gedenkstaette.at.
Krošnjarjeva izkaznica iz leta 1932. Objavljeno na: www.gottscheer-gedenkstaette.at.

Poimenovanje “krošnjar”

Poimenovanje krošnjar izhaja iz pletenega koša – krošnje, v katerem so krošnjarji nosili svoje blago. Kočevarski krošnjarji so krošnjo nosili spredaj, medtem ko so jo npr. ribniški krošnjarji nosili na hrbtu.

Niso bili povsod zaželeni…

Krošnjarjenje je bilo nekakšen socialni korektiv, ki je Kočevarjem pomagal preživeti v negostoljubnem okolju, oz. jim omogočal dodaten zaslužek. Ker pa so krošnjarji s svojim trgovanjem odžirali posel mestnim trgovcem, so jim le-ti pogosto nasprotovali. Po nekaterih hišah je bilo krošnjarjenje celo prepovedano. Odredba iz leta 1928 je npr. prepovedala krošnjarjenje v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju in drugih slovenskih turističnih krajih, vendar pa so Kočevarji imeli privilegij, da so lahko t. i. kočevarsko blago – južno sadje in slaščice – prodajali povsod. Kakšno prepovedano dobrino so tudi pretihotapili v koših z dvojnim dnom.

Tablica z ene od dunajskih hiš: "Beračenje in krošnjarjenje sta v tej hiši prepovedana." Razstavljeno na razstavi Vitrine spomina.
Tablica z ene od dunajskih hiš: “Beračenje in krošnjarjenje sta v tej hiši prepovedana.” Last Ludwiga Krena, predstavljeno na razstavi Vitrine spomina, nosilec Zavod Putscherle.

Krošnjarjnje so poznali tudi drugod

Krošnjarji so bili prisotni tudi drugod po Sloveniji. Po Prekmurju so hodili bóšnjaki, v Obsotelje so prihajale saharinke s Hrvaške in Dalmatinci pičkurini, Ribničani so prodajali suhorobo, dežnikarji so po hišah popravljali dežnike, urmoharji iz Osilnške doline ure itd. Danes zlasti pred večjimi nakupovalnimi središči po Sloveniji še vedno srečamo sodobne ribniške krošnjarje. Svojo robo namesto v krošnjah naokrog razvažajo v manjših tovornjakih ali kombijih.

Viri:
– Saleški Finžgar, Fran 1957: Leta mojega popotovanja, Celje: Mohorjeva družba.
– Fontaine, Laurence 1996: History of Pedlars in Europe. Duke University Press.
– Drnovšek, Marjan 2005: Kočevarski krošnjarji in nacistična propaganda. V: Prispevki za novejšo zgodovino.
– Drnovšek, Marjan 2007: Podoba kočevskih in belokranjskih krošnjarjev v očeh javnosti do začetka 20. stoletja. V: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino.
– Počivavšek, Marija 2016: »Krošnjarjenje se je tako razpaslo po deželi, da teh posili trgovcev kar mrgoli«: Krošnjarstvo kot oblika nelojalne konkurence med svetovnima vojnama. V: Zgodovina za vse.

Bi radi obiskali katero od jam na Kočevskem? Tukaj si lahko ogledate dve: https://www.kocevskibrlog.com/sl/koblarska-in-crna-jama/

Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina

Ni komentarjev