Kočevarska tradicionalna noša

Oblačila na Kočevskem v 17^. stoletju

Prvi opis oblačilnih praks Kočevarjev najdemo v Valvasorjevi »Slavi vojvodine Kranjske« iz leta 1689. Ženske so nosile do gležnjev segajočo srajčno obleko in dolge brezrokavnike, moški pa srajce, platnene hlače, suknjič in črne klobuke s širokimi krajci. Oblačila so izdelovali iz lokalno izdelanih materialov, zlasti iz platna, volne in usnja.

Avstrijska etnologinja Maria Lackner Kundegraber je menila, da so se v stari ženski praznični noši Kočevaric vse do 20^. stoletja ohranili nekateri srednjeveški elementi in motivi, ki so jih Kočevarji v 14^. stoletju prinesli iz vzhodne Koroške in južne Tirolske. Kroj srajčne obleke naj bi izviral še iz časa gotike, rokavi so po srednjeveško prečno nagubani, kroj jope pa naj bi bil ostanek baročne mode.

Spremembe na prelomu iz 19^. v 20^. stoletje

Kočevarski moški so svojo staro nošo prenehali nositi v 19^.stoletju, ko so med krošnjarjenjem po deželah Avstro-ogrske prevzeli tamkajšnje modne smernice. Ženske, ki so ostajale doma, pa so jo odložile v začetku 20^. stoletja.

Karl J. Schröer je v delu Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi (izšla je leta 1891) svoja opažanja glede oblačilnih praks Kočevarjev zapisal takole: »Ob sončevem obratu (na ivanje), ki se na Kočevskem imenuje Schumitten, se moški navadno vrnejo domov. Takrat se povsod razlega veselje in doživimo nenavaden prizor, namreč moške, včasih v najmodnejših oblačilih, s prstani na rokah, z zlatimi verižicami za uro, ob ženskah v noši iz preteklih stoletij, ki ima nekaj nunskega in deluje še posebej nenavadno, kadar ženske prihajajo trumoma. Bela ruta narahlo okrog glave, dolg bel suknen brezrokavnik, spredaj odprt. Pod njim nagubana srajca, zvezana z rdečim pasom. Rdeče nogavice, črni čevlji.« (Schröer v Kropej Telban in Slavec Gradišnik 2018: 83).

Noša za posebne priložnosti

Od 20^. stoletja dalje so Kočevarji staro nošo nosili le ob posebnih priložnostih, kot je bila npr. 600^–letnica Kočevske leta 1930. Danes jo vidimo zlasti na prireditvah kočevarskih društev npr. Kočevarski kulturni teden v Celovcu (Gottscheer Kulturwoche), Kočevarski piknik v New Yorku (Gottscheer Volksfest) itd. Leta 2005 so Kočevarji v Črmošnjiško-poljanski dolini sešili več oblek in staro nošo ponovno obudili tudi v Sloveniji. Pri svojih nastopih jo nosijo člani folklorne skupine Društva Kočevarjev staroselcev iz Občic.

»Nova« kočevarska noša

Zanimivo je da so leta 1935 Kočevarji želeli poudariti svojo etnično posebnost tudi z uvedbo nove ženske noše po avstrijskem vzoru. Zanjo so bili značilni karirasto krilo, »dirndl bluza« s širokim nagubanim ovratnikom, temen predpasnik in pleteno trikotno ogrinjalo. Ogrinjala (kočevarsko: Tiachle) so kočevarske ženske spletle in izvezle same. Spominjajo na tradicionalni Hueder – ogrinjalo, ki so ga Kočevarice nosile namesto plašča. Tiachle si lahko ogledate v spletni razstavi o prebivalcih Kočevske Vitrine spomina.

Vitrine spomina: ruta from Zavod Putscherle on Vimeo.

Viri:
– Schröer, Karl J. v Kropej Telban, Monika in Slavec Gradišnik, Ingrid (ur.). 2018. Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi: Slovenci. 2, Kranjska, Primorje. Ljubljana: Založba ZRC.
– Moric, Anja. 2018. Vitrine spomina: katalog k razstavi o prebivalcih Kočevske = Showcases of memory: catalogue of the exhibition on the inhabitants of the gottschee area = Vitrinen des Gedenkens: Katalog zur Ausstellung von den Einwohnern des Gottschee-Lande. Stara Cerkev: Zavod Putscherle, center za raziskovanje, kulturo in ohranjanje kulturne dediščine.
– Kundegraber, Maria. 1991. Razvoj kočevske noše: razstava v Likovnem salonu Kočevje in Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani, Kočevje in Ljubljana, februar – marec 1991. Kočevje: Muzej.
– Hacquet, Baltazar. 1801-[1808]. Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven: deren geographische Ausbreitung von dem adriatischen Meere bis an den Ponto, deren Sitten, Gebräuche, Handthierung, Gewerbe, Religion u. s. w. nach einer zehnjährigen Reise und vierzigjährigem Aufenthalte in jenen Gegenden. Leipzig: im Industrie-Comptoir.

Bi radi izvedeli še kaj zanimivega o območju širše Kočevske? Preberite: Priklon naravi: pragozd Krokar .

Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina Nemščina