Veseli december je že v polnem razmahu. V mestih gorijo praznične luči, zavijamo darila za naše najdražje in pečemo sladke dobrote, da bi kar najlepše preživeli božične in novoletne praznike. Način kako praznujemo danes, se v marsičem razlikuje od praznovanja na Kočevskem (in drugod po Sloveniji) pred drugo svetovno vojno.
Čas »svetih dvanajstih noči« – od božiča, pa do predvečera svetih treh kraljev – so spremljale različne šege in navade, povezane z verovanjem v nadnaravne sile, katerih zlonamerno delovanje so se posamezniki trudili z različnimi postopki onemogočiti. Da bi se zavarovali pred coprnicami in drugimi zlimi bitji, so naprimer hiše, gospodarska poslopja, njive in travnike pokropili z blagoslovljeno vodo. Na novoletno jutro so pri napajanju poškropili tudi živino, vejico, s katero so kropili pa so shranili in spomladi zakopali v prvo brazdo na njivi. Verjeli so, da bo ta ritual kmetu prinesel srečo in dobro žetev. Večer pred božičem so tudi temeljito očistili hišo, dvorišče in skedenj, saj bi v nasprotnem primeru plevel prerasel žita na njivah.
Napovedovanje prihodnosti
Na tri svete večere – božični večer, silvestrovo in predvečer svetih treh kraljev – so poskušali na različne načine napovedati prihodnost. Ponekod so to počeli tako, da so prisluškovali ob ograjah in na razpotjih. Če so zaslišali glasbo ali petje, je to pomenilo, da se bo nekdo iz hiše poročil, jok je pomenil žalost in nesrečo, zvok zabijanja pa je napovedoval smrt.
Praznična miza in božični kruh – šipling
V prazničnem času so mizo, ki je stala pod »bogkovim kotom« z jaslicami, pokrili z belim prtom. Za Božič so gospodinje iz fine bele moke spekle velik božični kruh »šipling« in manjše hlebčke, ki so jih imenovali čuvaji (kočevarsko: bohtarǝ) in sosedje (kočevarsko: nohparn). Šiplink je bil okrašen s figurami iz testa in je moral na mizi stati do dneva svetih treh kraljev. Takrat so ga razrezali in razdelili med družinske člane in obiskovalce. Košček so dali tudi domačim živalim, da bi jih tako obvarovali pred coprnicami. Ponekod so venec z roba šiplinga shranili in ga ob prvi setvi položili na dno košare, da bi si zagotovili bogato letino.
Na svete večere so na praznično mizo, poleg božičnih kruhov, zložili tudi različne osebne in hišne predmete: oblačila, nakit, molitvenike, kuhinjsko orodje, blagoslovljene sveče, pod mizo pa predmete, ki so jih uporabljali pri delu na polju (plug, motike, volovske jarme itd). Kdor je nosil oz. uporabljal tako blagoslovljene predmete, mu coprnice niso mogle storiti nič slabega.
Šentjanževo vino
Na praznik sv. Janeza Evangelista, 27. decembra zvečer, so nazdravili z Janezovim oz. Šentjanževim vinom. Ostanek vina so shranili in čez leto uporabljali kot zdravilo. Pred potovanjem so ga dali piti popotnikom, po poroki mladoporočencema, pred smrtjo bolnikom, ob slovesu pa tudi znancem in prijateljem.
Kočevski Božiček – Stari mož
Na Silvestrovo je otroke obiskal »stari mož« (kočevarsko: dar autǝ mon). Mati ali najstarejša dekla je odprla vrata sobe, kjer so bili zbrani otroci in vanjo, ob voščilu za srečno novo leto, vrgla jabolka in orehe. V Svetlem Potoku in Nemški Loki so matere ob tem ritualu govorile: »Otroci, kravice, kozlički, jagenčki, telički, daj Bog, da bi bilo dovolj vsega, da bi uspevali.« (Tschinkel 2004). Za darove so se otroci nato ruvali, hiši pa naj bi bila naslednje leto zagotovljena bogata žetev. Običajno je sledilo prepevanje božičnih pesmi.
Prvi januar
Na novoletno jutro so tudi kočevarski fantje šli koledovat. Fantje iz Borovca so še pred zoro hodili od hiše do hiše in recitirali:
»Srečno novo leto voščimo,
zdravo in bogato z zrnjem,
želimo vam srečo, blagoslov in dolgo življenje,
da bi bili danes leto
za tisoč guldnov bogatejši.«
(Tschinkel 2004)
Prvega januarja so skuhali »blagoslovljeni ričet« (ritschoch) oz. ješprenj, ki so ga shranili in spomladi raztresli po njivah za boljšo rodovitnost.
Danes se je marsikatera stara praznična šega izgubila. A vendar bo morda tistim, ki imate težave s hrbtenico, prav prišla stara kočevarska modrost. Ko po novem letu prvič zaslišite grmenje, nemudoma naredite preval, in celo leto boste brez bolečin v križu.
Viri:
– Tschinkel, Wilhelm. 2004. Kočevarska folklora: v šegah, navadah, pravljicah, povedkah, legendah in drugih folklornih izročilih = Gottscheer Volkstum: in Sitte, Brauch, Märchen, Sagen, Legenden und anderen volkstümlichen Überlieferungen. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
– Hauffen, Adolf. 1895. Die deutsche Sprachinsel Gottschee: Geschichte und Mundart, Lebensverhältnisse, Sitten und Gebräuche, Sagen, Märchen und Lieder. Graz: Styria.
– Županič, Niko. 1937. Okrog novega leta na Kočevskem: Tudi med Kočevarji žal izginjajo originalni zimski običaji. Jutro.
Kako pripraviti dišeč božični kruh žipling preberite tukaj.
Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina Nemščina
Ni komentarjev