Mitologija Turizem

Peter Klepec – mogočni junak doline Kolpe in Čabranke

Peter Klepec - kip v Malem Logu

Šibak otrok postane junak

Majhen in šibak, bosonog in v zakrpanih oblačilih. Vodil je ovce ali vole na pašo v strma pobočja, ki se dvigajo nad reko Kolpo. Da bi pomagal svoji ubožni materi, je, tako kot večina revnih otrok v dolini Kolpe in Čabranke, služil kot vaški pastir. Zaradi njegove šibkosti so ga drugi pastirji pretepali in se iz njega norčevali, vse dokler se ni zgodil čudež… Najbolj razširjena različica pripovedke pravi, da je nekoč med pašo na jasi videl spečo deklico. Nalomil je veje in ji naredil senco, da je pripekajoče sonce ne bi ožgalo. Deklica, ki je bila v resnici vila, mu je v zahvalo izpolnila željo, da bi postal močan. Odtlej je svojo novo pridobljeno moč uporabljal za pomoč sorojakom in domače kraje varoval pred sovražniki (predvsem Otomani oz. t.i.Turki).

Po eni od zgodb naj bi Turki nekoč prišli do Osilnice in dali konjem jesti oves kar z oltarja tamkajšnje cerkve. Klepec je izruval drevo in z njim napodil Turke. Foto: dr. Anja Moric.

Simbol preživetja

Peter Klepec (slovensko; Petar Klepac – hrvaško) je postal junak doline Kolpe in Čabranke oz. obmejnega območja med Slovenijo in Hrvaško. Prerasel je okvire pripovednega lika, saj je postal tudi simbol preživetja v odročnih, ekonomsko in infrastrukturno zapostavljenih krajih, ki jih je dodatno prizadela še druga svetovna vojna z internacijo v italijanska koncentracijska taborišča in z zdesetkanjem prebivalstva. Z močnim Klepcem so se ljudje lahko identificirali in v njegovi moči iskali moč za premagovanje ovir in vztrajanje v negostoljubnem okolju. Slovenski pisatelji, zlasti France Bevk, ki so snov za pisanje črpali v pripovedkah, so pripomogli k temu, da se je glas o Klepcu razširili po vsej Sloveniji in da danes praktično ni otroka, ki se s tem silnim junakom ne bi srečal v vrtcu ali šoli.

Dolina Kolpe in Čabranke. Razgled s Šajbnika. Foto: dr. Anja Moric.

Spomeniki Petra Klepca

Pripovedi o Petru Klepcu krožijo na obeh straneh meje – v Sloveniji in na Hrvaškem. Po eni izmed njih naj bi v Malem Logu na Hrvaškem že od 12. stoletja stala hiša, ki jo je sezidal Klepec. V ostrešje je vgradil ogromen tram, ki ga je prinesel iz Svete gore. Ko so med drugo svetovno vojno, leta 1942, vas požgali Italijani, je zgorela tudi Klepčeva hiša. Danes tam še vedno najdemo njene ruševine. V 80. letih 20. stoletja se je Občina Osilnica odločila, da bo lik Petra Klepca uporabila v turistično – promocijske namene in se začela predstavljati kot »Dežela Petra Klepca«. Na pobudo Stanka Nikolića je kipar Marjan Leš izdelal dva ogromna lesena kipa, ki so ju postavili na meje osilniške občine.

Kip Petra Klepca na mejnem prehodu Osilnica – Zamost. Foto: dr. Anja Moric.

To je zmotilo nekatere prebivalce Malega Loga in spodbudilo več let trajajoče polemike o tem, komu Peter Klepec pripada – Slovencem ali Hrvatom. Desetletje za Osilničani so spomenik Klepcu pri ruševinah Klepčeve hiše postavili tudi Maloložani.

Kip Petra Klepca v Malem Logu (Hrvaška) pri ruševinah Klepčeve hiše. Foto: dr. Anja Moric.

Čigav junak je Peter Klepec?

Na meje med državami običajno gledamo kot na neprepustne in same po sebi dane ločnice. Prav izročilo o junaku Klepcu, ki meja ne pozna, pa nas opominja, da so le-te v resnici konstruirane in še kako prehodne. V pripovedih se namreč pojavlja več krajev, kjer naj bi bil Peter Klepec rojen in živel. Največkrat sta to Osilnica in Mali Log, pa tudi Čabar. Odvisno od tistega, ki zgodbo pripoveduje. Glede na dejstvo, da so ti kraji drug od drugega oddaljeni zgolj nekaj kilometrov, kaže na nesmiselnost polemik o tem čigav junak je Peter Klepec. Najbolj ustrezno je, če Petra Klepca pojmujemo kot skupnega junaka vseh prebivalcev doline – Slovencev in Hrvatov. Morda bo nekoč dovolj močan, da pod enotno turistično znamko poveže z mejo ločene prebivalce na obeh bregovih Kolpe (oz. območji občin Osilnica in Čabar).

Otvoritev kipa Petra Klepca na Strmi Rebri nad Osilnico. Foto: dr. Anja Moric.

Lov za spomeniki Petra Klepca

Namig za izlet: Kipi Petra Klepca kar vabijo, da jih obiščete. Zadnjega so postavili oktobra 2018 na Strmi Rebri nad Osilnico. K njemu se lahko odpeljete skozi Kočevsko reko in Borovec. Pot lahko nadaljujete v smeri Čabra. Na meji vas bo pričakal še en leseni Peter Klepec. V Malem Logu ob ruševinah Klepčeve hiše pozvonite na zvonček za Klepčevim pasom, da dobite malo njegove moči, nato pa se vrnete v smeri Osilnice. V Hotelu Kovač si lahko ogledate kip Petra Klepca, ki ga je izdelal akademski slikar in kipar Stane Jarm in se skozi slikovite vasice odpeljete proti Mirtovičem in Petrini. Od zadnjega Petra Klepca se poslovite na vzpetini pod cerkvico sv. Ane.

Občina Osilnica uporablja Petra Klepca za turistične in promocijske namene. Predstavlja se kot “Dežela Petra Klepca.” Foto: dr. Anja Moric.

Viri:
– Moric, Anja. 2015. Peter Klepec: od (lokalnega) junaka do. (nacionalne) prispodobe šibkosti. Ars&Humanitas. Dostopno tukaj: slovensko ali angleško.
– Moric, Anja in Perinić Lewis Ana. 2018. Petar Klepac/Peter Klepec/Pitr Kljepc: A Borderland Hero and the Manifestations of his Strength. Narodna umjetnost: hrvatski časopis za etnologiju i folkloristiku. Dostopno tukaj.
– Bevk, France. 1963 [1956]. Otroci samote. Ljubljana: Mladinska knjiga.
– Kunaver, Dušica. 1988. Peter Klepec. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
– Makarovič, Marija et al. 2002. Dva bregova eno srce. Življenjske pripovedi iz doline Kolpe in Čabranke. Kočevje: Pokrajinski muzej Kočevje.
– Primc, Jože. 1991. Peter Klepec in njegova dežela. Kočevje: Koordinacijski odbor za razvoj Zgornje Kolpske doline.

Bi radi izvedeli še kaj zanimivega o območju širše Kočevske? Kliknite na našo prejšnjo objavo: Georg Jurij Jonke – kočevski čebelar.

Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina Nemščina

Discover more from Kočevski b(r)log / Gottscheer blog

Subscribe now to keep reading and get access to the full archive.

Continue reading