Nogomet je globalno daleč najbolj priljubljen in razširjen šport na svetu. Lahko bi celo rekli, da je edini šport, ki se poklicno ali ljubiteljsko množično igra prav na vseh celinah našega planeta. Praktično ni mesta, ki ne bi imelo vsaj enega nogometnega kluba, in tudi Kočevje pri tem seveda ni nikakršna izjema. Nogometni zgodovina in tradicija sta na Kočevskem izjemno bogati, saj začetki tukajšnjega organiziranega udejstvovanja v omenjeni športni panogi segajo v čas po koncu prve svetovne vojne. Čeprav kočevski članski nogomet, z izjemo nekaterih krajših obdobij rezultatskih presežkov, nikdar ni dosegal večjih uspehov na državnem ali celo mednarodnem nivoju, ljubezen in strast do nogometa na tem območju nikoli nista bili vprašljivi. Nogomet pa ima na Kočevskem tudi velik zgodovinski pomen, saj je v predvojnem času tvoril trdno vez med tukajšnjimi slovenskimi in nemškimi prebivalci.
Nogomet so na Kočevskem rekreativno igrali že ob koncu 19. stoletja. Njegovi začetniki na tem območju so bili nemški turnarji, sledili pa so jim kočevski gimnazijci. Kljub temu pa za začetek organiziranega nogometa na Kočevskem velja obdobje po koncu prve svetovne vojne. Leta 1920 je namreč pričelo delovati Kulturno-prosvetno društvo Svoboda Kočevje, ki so ga večinoma sestavljali kočevski rudniški in drugi delavci. Pod okriljem tega društva so se udejstvovali športniki treh panog – atleti, lahkoatleti in nogometaši. Današnji Nogometni klub Kočevje za letnico svoje ustanovitve (kljub številnim kasnejšim spremembam imena) zato pojmuje prav omenjeno leto.
Močan nemški vpliv
Da je imel prvi kočevski nogometni klub močan nemški pridih, priča oblika tedanjega grba Svobode. Šlo je za krog, razdeljen na četrtine s štirimi zrcalnimi črkami F. Te so simbolizirale nemške pridevnike frisch, fromm, fröhlich in frei (svež, pobožen, vesel in svoboden). Prvo »pravo«, organizirano nogometno tekmo je Kočevje dočakalo 6. avgusta 1922, ko je domača Svoboda gostila istoimensko ekipo Svobode iz Most pri Ljubljani.
V tem obdobju se je nogomet na Kočevskem aktivno igral tudi v okoliških krajih Kočevja. Najbolj znan in uspešen tedanji klub je bil nemški Sportklub Rapid Mitterdorf iz Stare Cerkve. Omenjena vas je premogla celotno nogometno moštvo in je na prvi medsebojni tekmi kočevsko Svobodo ugnala s kar 8:1. V Staro Cerkev je nogometno znanje prinesel zdravstveni delavec Alfred Erker, ki je študiral v Gradcu, domači trgovec Greisch pa je ekipi kupil črno-bele drese s progami, po vzoru avstrijskega nogometnega velikana Rapida z Dunaja.
Slovensko-nemški kočevski derbiji
Leta 1926 se je kočevski nogometni klub iz Svobode preimenoval v Sportski klub Jadran. Svoje tekme je gostil na igrišču, kjer stoji tudi današnji stadion v Gaju. Zanj so igrali pretežno kočevski gimnazijci, pridružili pa so se mu tudi nogometaši iz Stare Cerkve, ki so mu dali v uporabo že omenjene črno-bele drese. Praktično sočasno je nastal drugi kočevski klub tistega časa, Sportklub Herold, za katerega so nastopali zlasti nemški obrtniški pomočniki. Predsedoval mu je steklar Walter Engele, domače tekme pa je igral na isti zelenici kot Jadran. Tretji kočevski nogometni klub povojnega obdobja je bil Sportski klub Dijaški dom, ki so ga, kot pove že njegovo ime, tvorili dijaki iz tamkajšnjega dijaškega doma.
Leta 1935 je bil v Kočevju ustanovljen nov nogometni klub kočevskih Nemcev, Sportklub Rapid Gottschee. Deloval je v okviru t. i. Kulturbunda (Švabsko-nemške kulturne zveze). S tem so se nacionalna nasprotja ter trenja med Slovenci in Nemci na Kočevskem začela odražati tudi pri nogometu. Junija istega leta so se slovenski kočevski nogometaši prvič združili v en sam, enoten klub, ki je nosil ime Sportski klub Kočevje.
Šlo je za prvo kočevsko samostojno nogometno društvo, ki ni bilo le podsekcija širšega športnega društva. Najbolj zanimiva, napeta in obiskana so bila v tem času ravno srečanja med obema mestnima tekmecema, ki jih je v živo spremljalo tudi do dva tisoč gledalcev. Kljub temu, da je bilo predvojno ozračje na Kočevskem zelo naelektreno, pa po pričevanjih iz tistega časa na nobeni od tekem ni prišlo do večjega izgreda, ne navijaškega, ne političnega.
Med drugo svetovno vojno so na Kočevskem praktično vse športne aktivnosti zamrle. Večina nogometašev SK Kočevje je šla med borce NOB, številni so bili tudi v nemških koncentracijskih taboriščih. Po vojni je bila večina nemškega prebivalstva s Kočevske izseljena, kar je posledično pomenilo tudi konec nemškega nogometa na Kočevskem. S tem pa so se seveda zaključila tudi srečanja med slovenskimi in nemškimi kočevskimi ekipami.
Viri:
- Gorše, Jože. 2020. Kočevski nogomet: Že stoletje. Kočevje: Pokrajinski muzej.
- Kordiš, Ivan, Jerbič Perko, Vesna in Pavlin, Tomaž. 2019. Telovadba in šport na Kočevskem. Kočevje: Pokrajinski muzej.
- Spletna stran NK Kočevje, dostopno prek: http://www.nkkocevje.si/.
Ste že slišali za polšjega možica – varuha polhov? Več informacij o tem tipičnem kočevskem pripovednem junaku najdete tukaj.
Ta objava je dostopna tudi v: Angleščina Nemščina
Ni komentarjev