Prve objave kočevarskih ljudskih pesmi Kočevska je zaradi svoje odročnosti in zanimivega narečja – kočevarščine, pri raziskovalcih in zbirateljih ljudskega izročila začela zbujati pozornost v 19. stoletju. Prvi je pesmi v kočevarskem narečju leta 1823 zapisal in objavil ribniški graščak, Jožef Rudež, sledili pa so mu drugi slovensko in nemško govoreči izobraženci. Pesmi, ki so jih zbrali med obiski kočevskih vasi, so objavljali v različnih časopisih. Hauffnova zbirka kočevarskih ljudskih…
Dediščina Kultura Vasi
Topli Vrh (Untertaplwerch) – nekdanja kočevarska vas pod okriljem sv. Petra in Pavla
Vas Topli Vrh Ko se danes iz Črmošnjic po asfaltni cesti vzpenjamo proti smučišču Gače ali še naprej v notranjost prostranega gozda, lahko le slutimo, da gremo skozi eno izmed večjih nekdanjih kočevarskih vasi na tem delu Kočevskega roga. To je Topli Vrh, ki leži na prisojni legi hriba Topli vrh. Na tem vrhu je že v prazgodovini bilo gradišče oziroma višinsko naselje, ki je nadzorovalo cestno povezavo v dolini.…
Ni komentarjev
Kultura
Mala Knežja jama in Jama nad Dolgim vodnjakom: arheološki najdišči v osrednjem delu Kočevskega Roga
Prisotnost človeka na Kočevskem v prazgodovini Splošno prepričanje je, da Kočevski Rog ni bil poseljen do 14. stoletja, ko so Ortenburžani na ta prostor naselili kočevske Nemce. Skromne arheološke najdbe pa kažejo na prisotnost ljudi na tem prostoru že v prazgodovini. Največ prazgodovinskih najdišč se, kot pričakovano, nahaja na robovih planote, proti notranjosti pa so izredno redka. To pa ni nujno znak, da se je preteklo prebivalstvo izogibalo divji in…
Ni komentarjev
Dediščina Kultura Obrti
Železarna na Dvoru: zgodba o uspehu (in propadu) Auerspergove železolivarne
Prva zamisel o ustanovitvi železarne na Dvoru sega v leto 1763, ko je knez Heinrich Auersperg prvič zaprosil za koncesijo. Zaradi nasprotovanja lastnikov drugih železarn na Kranjskem, ki so se bali konkurence, mu ni uspelo pridobiti dovoljenja za gradnjo. To je po dolgih 31 letih uspelo šele njegovemu sinu, kočevskemu knezu Wilhelmu Auerspergu. Vzroki za ustanovitev železarne na Dvoru so bili podjetnost družine Auersperg, ki je bila lastnica obsežnih zemljišč…
Ni komentarjev
Dediščina Kultura
Balada o detomorilki: Slovenske in kočevarske različice
Motiv nezakonske matere, ki umori ali zavrže svojega otroka in je za to kaznovana, je znan v ljudskem pesemskem izročilu skoraj po vsej Evropi, tudi v Sloveniji. Motiv je v slovenskem ljudskem izročilu uporabljen v štirih baladnih obrazcih. V prvem je nezakonska mati, ki premišljeno stori zločin, da bi se lahko omožila kot deviška nevesta. Ko se na poročni dan pojavi njeno zavrženo dete in jo obtoži zločina, se ne spokori,…
Ni komentarjev
Dediščina Kultura
Odsev plemiškega sveta v kočevarskem pesemskem izročilu
Kočevarski par (Balthasar Hacquet 1778)…
Ni komentarjev
Dediščina Kultura
Kaj dela Micika v püngradi na Kočevskem? – Pesmi Prekmurcev na Kočevskem
O večkulturnosti območja širše Kočevske bi lahko razmišljali kot o eni sami prepleteni »kulturi« oz. skupnosti. Tam namreč živijo ljudje, priseljeni iz vseh vetrov in je kulturna raznolikost sestavni del vsakdana. Prihajanja in odhajanja so del tega prostora skozi stoletja. Seveda so del vsakega prostora, vendar je na Kočevskem to še posebej izrazito. Prav zato se zdi še toliko bolj nenavadno, da nas kakšen drobec v ustnem izročilu, zabeleženem na…
Ni komentarjev
Kultura Umetnost
Umetniško udejstvovanje na Kočevskem
Umetniško udejstvovanje, tako akademskih kot ljubiteljskih umetnikov, ima na Kočevskem poseben značaj. Po eni strani je močno povezano z naravnimi danostmi tega območja, po drugi strani pa svoj izraz išče v njegovi preteklosti. Kočevska ne prebuja le domišljije umetnikov, ampak tudi služi kot prostor, kjer se umetniške ideje prepletajo s kulturnim kontekstom, ustvarjajoč edinstveno umetniško pokrajino. V njej se prepletajo dela ustvarjalcev, ki so na Kočevskem delovali pred vojno, Kočevarjev, ki ustvarjajo v ZDA, Kanadi,…
Ni komentarjev
Dediščina Kultura Turizem
Sprehod po vasi Občice (koč. Khrapflern)
»Ali ni, če gledamo intimno, tudi najskromnejše bivališče lepo?« S podobnimi mislimi kakor francoski filozof Gaston Bachelard (1884-1962), ki je odnosu do občutenja hiš in prostorov namenil delo Poetika prostora, sem se tudi sama sprehodila po vasi Občice. To gručasto naselje ob t. i. Partizanski magistrali, sedem kilometrov oddaljeno od Dolenskih Toplic, svoji majhnosti nakljub obiskovalcu ponudi vpogled v pestro »zbirko« redke ohranjane stavbne dediščine. Občice skozi čas Ime kraja Občice naj…
Ni komentarjev
Kultura
Polšji možic (Pilihmandle) – varuh polhov
Kočevski gozdovi so s svojo lepoto in skrivnostnostjo mpogosto burili človeško domišljijo. Ljudje so okoli naravnih pojavov in nenavadnih dogodkov, ki si jih niso znali razložiti, spletali zgodbe. Ob skovikanju sov, pokanju vej v gozdu in spremembam v številu polšje populacije, je nastala pripoved o polšjem možicu (kočevarsko: Pilihmandle), pritlikavem bitju, ki je v času polšjega lova nagajalo kočevskim polharjem. Polšji možic kot varuh polhov Polšji možic je ponoči polharje…
Ni komentarjev
Kulinarika Kultura
O božičnem času pri Kočevarjih
Čar božiča je v vzdušju pričakovanja in topline. Vera je bila pomembna v življenju Kočevarjev Kočevarji so bili vedno globoko verni katoličani. To dokazujejo tudi sakralni objekti, ki so jih zgradili v dobrih 600 letih bivanja na Kočevskem. Skoraj v vsaki vasi je bila cerkev ali vsaj kapela. Objekte so gradili in vzdrževali z lastnimi rokami in materialnimi prispevki. Cerkev je bila tisti kraj, kamor so se ljudje napotili pražnje…
Ni komentarjev
Kultura Zgodovina
Pohištvo na Kočevskem v 19. in 20. stoletju
Moja terenska opažanja Leta 1985 sem se priselil v Kočevje in praktično takoj začel z raziskovalno-restavratorskim delom v tem okolju. Do danes sem si ogledal in raziskal nekaj sto kočevarskih domovanj in objektov, ki so se ohranili do današnjih dni. Od leta 1988 aktivno sodelujem kot restavrator, svetovalec, predavatelj, postavljalec razstav in kot nekdo, ki je uspel pridobiti mnogo predmetov za zbirke Pokrajinskega muzeja Kočevje, Muzeja Ribnica, Dolenjskega muzeja Novo…
Ni komentarjev
Kočevarske skupnosti Kultura
John B. Gladitsch: zgodba ameriškega Kočevarja
Pot v Ameriko Leta 1956, ko sem bil star 4 leta, smo iz Avstrije šli v Ameriko. Moja starša sta na Kočevskem živela do leta 1938, ko je oče v Ljubljani odprl trgovino z oblačili, kjer je prodajal obleke, izdelane v podjetju Kresse iz Kočevja. Ob koncu druge svetovne vojne sta moja starša živela na Jesenicah. Njuni slovenski prijatelji so jima predlagali, da je najbolje, da zbežita iz države, zato sta spakirala in odšla. Z nekaj osebnimi predmeti, sta se z očetovim tovornjakom “Holtz Gazer” odpeljala čez mejo. Najdragocenejši predmeti, ki jih še vedno hranim, so družinske fotografije, ki jih je posnel moj oče na Kočevskem in vezani originalni izvodi “Kočevarskega koledarja” (Gottscheer Kalender), od…
Ni komentarjev
Kultura Umetnost Zgodovina
Cerkev Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi
Cerkev Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju. Foto: Anja Moric.…
Ni komentarjev
Kultura
Kočevarska folklorna skupina Društva Kočevarjev – staroselcev
Ko sem brskala po spominih, sem spoznala, od kod izvira moje zanimanje in predanost za kočevarski jezik – Kočevarščino – ter zgodovino Kočevarjev. V bistvu me spremlja že od malih nog. Starši so me vzgajali v duhu starih običajev ter spominjali na življenje prednikov. Spomini so zelo topli in res bi si želela, da bi moji otroci imeli enake možnosti. Otroške učne urice v Društvu Kočevarjev – staroselcev Vas Občice…
Ni komentarjev