Pokopališče v Starem Logu (Altlag) pri Kočevju je eno izmed najbolj ohranjenih kočevarskih pokopališč. Ni zgolj kraj večnega počitka Staroložanov, temveč hkrati priča o dogodkih, ki so zaznamovali Stari Log z okolico kot tudi širšo Kočevsko regijo. Pokopališče je kot priča preteklosti in kraj srečevanja različnih spominov pomemben kraj za vzpostavitev dialoga in razumevanje skupne kulturne dediščine. Medvojna usoda vasi Stari Log Idilična z gozdom obdana vasica Stari Log je bila pred drugo svetovno vojno največja vas na Kočevskem. Tam so bili do druge svetovne vojne sedež občine, sedež župnije, šola, pokopališče, orožniška postaja, gostilne in trgovine. Vojna vihra tudi Staremu…
Kultura Umetnost
Umetniško udejstvovanje na Kočevskem
Umetniško udejstvovanje, tako akademskih kot ljubiteljskih umetnikov, ima na Kočevskem poseben značaj. Po eni strani je močno povezano z naravnimi danostmi tega območja, po drugi strani pa svoj izraz išče v njegovi preteklosti. Kočevska ne prebuja le domišljije umetnikov, ampak tudi služi kot prostor, kjer se umetniške ideje prepletajo s kulturnim kontekstom, ustvarjajoč edinstveno umetniško pokrajino. V njej se prepletajo dela ustvarjalcev, ki so na Kočevskem delovali pred vojno, Kočevarjev, ki ustvarjajo v ZDA, Kanadi,…
Ni komentarjev
Dediščina Zgodovina
130 let kočevske železnice
Otvoritev kočevske železnice »Hej, kako je pokalo včeraj po Dolenjskem, doli proti Kočevski zemlji! In prav je bilo tako. Saj takega narodno-gospodarskega praznika ne bo slavila izlepa tamošnja generacija, sedanja in prihodnja, kakoršen je bil včerajšnji dan, ko se je slovesno otvorila železna cesta /…/ Vesel dan bil je to za celo deželo kranjsko, a še posebno vesel za tiste kraje, katerim prinaša urni hlapon — to dal Bog in…
Ni komentarjev
Kočevarske skupnosti
Kje vse živijo Kočevarji? – 2. del: Kočevarji v New Yorku
Kočevarji v New Yorku: prva postojanka – Brooklyn Za povezovanje prvih kočevskih priseljencev v ZDA in njihovo lažjo prilagoditev na življenje v novem okolju je bilo zelo pomembno cerkveno življenje. Prvi center srečevanja newyorških Kočevarjev je bila cerkev Vseh Svetih v Brooklynu. Od leta 1886, ko se je v njej poročil prvi kočevarski par, je število kočevarskih porok stalno naraščalo. Vrh je doseglo leta 1907 z 46 porokami, kar je…
Ni komentarjev
Kočevarske skupnosti Zgodovina
Kje vse živijo Kočevarji? – 1. del: Kočevarji v Clevelandu
Zlasti v poletnih mesecih lahko na kočevskih cestah opazimo vse več avtomobilov s tujimi registrskimi tablicami, včasih tudi kakšen avtobus. Poleg obiskovalcev, ki jih na Kočevsko privabi neokrnjena narava, so med njimi tudi taki, ki na Kočevskem iščejo svoje korenine. Kočevarji in potomci Kočevarjev obiskujejo vasi, kjer so živeli njihovi starši ali stari starši. Obiskujejo tudi arhive, da bi našli podatke o svojih prednikih. Izseljevanje s Kočevske Čeprav je zgodovino…
Ni komentarjev
Kultura
Polšji možic (Pilihmandle) – varuh polhov
Kočevski gozdovi so s svojo lepoto in skrivnostnostjo mpogosto burili človeško domišljijo. Ljudje so okoli naravnih pojavov in nenavadnih dogodkov, ki si jih niso znali razložiti, spletali zgodbe. Ob skovikanju sov, pokanju vej v gozdu in spremembam v številu polšje populacije, je nastala pripoved o polšjem možicu (kočevarsko: Pilihmandle), pritlikavem bitju, ki je v času polšjega lova nagajalo kočevskim polharjem. Polšji možic kot varuh polhov Polšji možic je ponoči polharje…
Ni komentarjev
Prazgodovina
Gora velikanov: prazgodovinska »grobnica« v Gorenju
O prvih sledovih človeške poselitve na Kočevskem pričajo vse številnejše arheološke najdbe. Mednje sodi tudi prazgodovinska gomila s pepelom mrliča v Gorenju (nem. Obrern) pri Stari Cerkvi, imenovana tudi gomila velikanov ali nemško Hünenbüchel. Nastala je konec halštatske oz. starejše železne dobe tj. med 1000 in 400 pred našim štetjem. Od prvega arheološkega poizvedovanja do pobude za izkopavanje Zaradi pomanjkanja arheoloških raziskav na Kočevskem, je ravnatelj tedanjega Deželnega muzeja za Kranjsko (današnji…
Ni komentarjev
Kultura Umetnost Zgodovina
Cerkev Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi
Cerkev Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju. Foto: Anja Moric.…
Ni komentarjev
Kulinarika Zgodovina
Božične navade in verovanja na Kočevskem
Veseli december je že v polnem razmahu. V mestih gorijo praznične luči, zavijamo darila za naše najdražje in pečemo sladke dobrote, da bi kar najlepše preživeli božične in novoletne praznike. Način kako praznujemo danes, se v marsičem razlikuje od praznovanja na Kočevskem (in drugod po Sloveniji) pred drugo svetovno vojno. Čas »svetih dvanajstih noči« – od božiča, pa do predvečera svetih treh kraljev – so spremljale različne šege in navade,…
Ni komentarjev
Kulinarika
Šipling – kočevski božični kruh (poprtnik)
O posebno okrašenem božičnem kruhu, v različnih krajih po Sloveniji imenovanem poprtnik, namiznjak, žúpnik, župnek, poprtnják, bôžič, božíčnik, mížnik, nám(i)žnik, stólnik, postólnik itd., na Kočevskem pa šipling, žiplink, schupling ali Schiplitzen, je leta 1592 prvi pisal učenjak Hieronymus Megiser. Dobro stoletje za njim, leta 1689, je božične šege in verovanja na Kranjskem, katerih del je bil tudi poprtnik, v knjigi Slava vojvodine Kranjske opisal tudi polihistor Janez Vajkard Valvasor: “Že…
Ni komentarjev
Umetnost
Stane Jarm
Bil je vsestranski in zelo subtilen umetnik, ki je navdih iskal v domačem okolju, zlasti v življenju in trpljenju domačih ljudi. Prepoznal je pomen umetnosti in njenega vpliva na identiteto Kočevske in jo s svojimi deli pomembno zaznamoval. Lahko bi rekli, da je mesto Kočevje postalo njegova forma viva, saj njegove umetnine, med katerimi je najbolj prepoznavna Deklica s piščalko, že desetletja spremljajo utrip mesta. Stanislav (Stane) Jarm se je…
Ni komentarjev
Zgodovina
Kočevarska tradicionalna noša
Oblačila na Kočevskem v 17. stoletju Prvi opis oblačilnih praks Kočevarjev najdemo v Valvasorjevi »Slavi vojvodine Kranjske« iz leta 1689. Ženske so nosile do gležnjev segajočo srajčno obleko in dolge brezrokavnike, moški pa srajce, platnene hlače, suknjič in črne klobuke s širokimi krajci. Oblačila so izdelovali iz lokalno izdelanih materialov, zlasti iz platna, volne in usnja. Avstrijska etnologinja Maria Lackner Kundegraber je menila, da so se v stari ženski praznični…
Ni komentarjev
Mitologija Turizem
Peter Klepec – mogočni junak doline Kolpe in Čabranke
Šibak otrok postane junak Majhen in šibak, bosonog in v zakrpanih oblačilih. Vodil je ovce ali vole na pašo v strma pobočja, ki se dvigajo nad reko Kolpo. Da bi pomagal svoji ubožni materi, je, tako kot večina revnih otrok v dolini Kolpe in Čabranke, služil kot vaški pastir. Zaradi njegove šibkosti so ga drugi pastirji pretepali in se iz njega norčevali, vse dokler se ni zgodil čudež… Najbolj razširjena…
Ni komentarjev
Okolje Zgodovina
Georg Jurij Jonke – kočevski čebelar
»Čebelarska avtoriteta Kranjske«, »pisec enega temeljnih del slovenskega čebelarstva«, »učitelj čebelarjenja«, »rešitelj in dobrotnik«, »eden najbolj izobraženih Kočevarjev svojega časa«… To je le nekaj besednih zvez, s katerimi bi lahko opisali Georga Jurija Jonkeja – Kočevarja, ki bi ga zaradi njegovih dosežkov prav lahko postavili ob bok velikanom slovenskega čebelarstva npr. Antonu Janši in Petru Pavlu Glavarju. Življenje in delo Georg Jurij Jonke je bil rojen 17 aprila 1777 v…
Ni komentarjev
Zgodovina
Spomeniki padlim v prvi svetovni vojni na Kočevskem
Prva svetovna vojna, ali Velika vojna, je znana kot ena največjih tragedij v človeški zgodovini. Prizadela ni le držav oz. območij, kjer so se bitke neposredno odvijale, pač pa tudi t.i. kraje v zaledju. Mednje sodi tudi Kočevska. Ob zaukazani mobilizaciji, 26. julija 1914, se kot drugi prebivalci Avstro-ogrske monarhije tudi Kočevarji niso zavedali resnosti situacije. Gottscheer Kalender navaja, da so fantje in možje iz fare Mozelj na bojišča odhajali…
Ni komentarjev